Po denar v EU

Programi trajajo po štiri leta in podpirajo prioritetna področja, ki se iz programa v program spreminjajo, pač glede na potrebe gospodarstva in celotne družbe. Po dosedanjih izkušnjah sodeluje v programih največ malih in srednje velikih podjetij. V 5. okvirnem programu, ki je potekal med leti 1996 in 2000, je tako 40 odstotkov sodelujočih podjetij zaposlovalo manj kot 10 delavcev, kar 80 odstotkov pa manj kot 50 delavcev.  

Najnovejši razpis, za tokrat že 6. okvirni program, je Evropska unija objavila sredi decembra. V njem je ponovno znaten del od skupno 17 milijard evrov finančnih spodbud vnaprej namenila malim in srednje velikim podjetjem.

Katera področja so zanimiva  

Nacionalni koordinator za mala in srednje velika podjetja Peter Polajnar pravi, da se 6. okvirni program v grobem deli v dva dela. Prvi zajema tako imenovana tematska področja, ki jih je EU postavila za prioritete v prihodnjih štirih letih. Te prioritete so: biotehnološke raziskave in boj proti boleznim, tehnologije informacijske družbe, trajnostni razvoj, nanotehnologije, aeronavtične in vesoljske raziskave, varnost in kakovost prehrane, raziskave na znanju temelječe družbe. EU bo za spodbujanje projektov na naštetih področjih v prihodnjih štirih letih namenila 13 milijard evrov. Od tega zneska je rezervirala za mala in srednje velika podjetja 15 odstotkov denarja. Po pričakovanjih bo delež pri aeronoavtiki in še kakšnem zahtevnejšem področju nižji, pri informacijski tehnologiji pa zagotovo občutno višji. Po Polajnarjevem mnenju so tematski projekti zlasti primerni za večje skupine podjetij, ki morda že imajo nekaj izkušenj s sodelovanjem v tovrstnih programih.  

Za manj izkušene podjetnike so zanimivejši horizontalni programi. V primerjavi s tematskimi nimajo prednostnih področij in so namenjeni izključno malim in srednje velikim podjetjem. Z njimi EU spodbuja tako imenovane mehke dejavnike, kot so osveščanje ljudi, promocija znanosti in tehnologije, razvijanje tehnološke infrastrukture, ponuja pa tudi štipendije za obiske podjetij v drugih državah. Ti projekti so finančno manj zahtevni, v povprečju so vredni po milijon evrov in trajajo do dve leti. EU bo za spodbujanje horizontalnih programov v prihodnjih štirih letih namenila 430 milijonov evrov.  

 

Subvencije 

Kakšne subvencije si lahko obetajo podjetja? Subvencija za posamezen projekt bo znašala 50 odstotkov stroškov za raziskovalno delo in 100 odstotkov stroškov za upravljanje projekta (stroški potovanj, pisanja poročil, bančnih garancij, revizij …). Podjetja bodo denar črpala postopoma. Ponavadi dobijo ob podpisu pogodbe avans v višini 80 odstotkov stroškov za prvo leto, po enem letu spet avans za naslednje leto. Ob koncu projekta dobi podjetje povrnjene še preostale stroške.   

Kako sodelovati v projektih  

 

»Podjetje se načeloma ne more prijaviti samo, praviloma se prijavi konzorcij več podjetij oziroma raziskovalnih ustanov. Člani konzorcija morajo biti iz več držav, lahko jih je sicer več iz iste države, vendar ne vsi,« pravi o pogojih sodelovanja Peter Polajnar. Med člani konzorcija mora biti vsaj eden zadolžen za vodenje raziskovalnega dela; to je lahko raziskovalna ustanova, lahko pa tudi podjetje, če ima te zmožnosti.  

Nadalje se podjetje lahko prijavi v eni od dveh vlog. Lahko je koordinator konzorcija, kar pomeni, da pripravi celoten projekt in poišče druge partnerje. Priprave zahtevajo vsaj eno leto dela, prednost koordinatorja pa je, da prejme ves denar in ga potem deli drugim članom konzorcija. Polajnar svetuje podjetjem, ki se odločijo za to možnost, da se za podrobnejša navodila obrnejo na ministrstvo za gospodarstvo oziroma na drugega koordinatorja projektov. »Druga možnost je, da se podjetje priključi v konzorcij, ki ga nekdo že koordinira. Obstaja cel kup konzorcijev, ki iščejo člane in tu je velika priložnost za slovenska podjetja. Povpraševanja in ponudbe lahko podjetje najde na internetu, naveže stik s koordinatorjem konzorcija in se prijavi prek njega. V tem primeru lahko pripravi dokumente že v dveh tednih,« pravi Peter Polajnar.  

Podjetja morajo računati z gostim sitom bruseljske administracije. Komisija med prijavljenimi projekti izbere le 30 odstotkov vlog in konzorcije povabi k pogajanjem. Z njimi se pogaja manj o strokovnih, bolj pa birokratskih stvareh, kot so časovni načrt, stroški in drugo. Po koncu pogajanj partnerji podpišejo pogodbo in konzorcij že dobi prvi denar.    

Pogumno s prijavami  

Znotraj 6. okvirnega programa bo EU objavila več razpisov. Prvi je odprt do aprila, in komur se nanj ne bo uspelo prijaviti, se lahko prijavi na naslednjega v drugi polovici leta. »Podjetniki naj se ne bojijo prijavljati, saj imajo slovenski udeleženci zelo dobre izkušnje iz 5. okvirnega programa. Še zlasti uspešne so bile raziskovalne ustanove, nekaj manj podjetja; slednja so prejela 20 odstotkov denarja, ki je prišel v Slovenijo. V celoti pa je bila Slovenija glede na število prebivalcev med uspešnejšimi državami v 5. okvirnem programu,« pravi Peter Polajnar. 

---

 

Informacije  

* Vse informacije o razpisih, prijavne obrazce in navodila za izpolnjevanje ter prijavo najdete na spletnih straneh CORDIS-a: http://fp6.cordis.lu/fp6/calls.cfm

* Koordinator za mala in srednje velika podjetja: Peter Polajnar, Ministrstvo za gospodarstvo, Kotnikova 5, Ljubljana, tel.: 01/478-33-26.