Po navdih za posle v umetnost

Ali je lahko umetnost navdih za nove prijeme v poslovanju? To je eno od številnih vprašanj, na katere išče odgovore Learning Lab z Danskega. Ta »Laboratorij učenja« je ustanovilo več danskih ministrstev, da bi zelo razviti danski družbi dal nove ideje glede izobraževanja, poslovanja in delovanja javne uprave. Direktor tega »laboratorija« Hans S. Jensen se je sredi februarja udeležil drugega modula projekta o iskanju sinergije med umetnostjo in poslovanjem, ki ga organizira violinist Miha Pogačnik. Ob tej priložnosti smo se z dr. Jensenom tudi pogovorili.  

Kot smo že poročali, je Miha Pogačnik pripravil ciklus petih seminarjev oziroma modulov; na vsakem modulu odigra vrsto skladb izbranih skladateljev, nekatere od teh skladb tudi analizira, ob tem pa potekajo delavnice z več tujimi predavatelji. Naslednji modul bo sredi aprila. Tema delavnic bo »Ženski princip v poslu in vodenju«, Miha Pogačnik bo pa  izvedel več Schubertovih in Mozartovih skladb.  

Dr. Jensen, preprosto povedano, vi raziskujete učenje ... 

Da, ta tematika se je porodila iz stikov med danskimi poslovneži in raziskovalci. Za vsako napredno družbo bo postalo vprašanje, kako se učimo in kako gradimo nova znanja, ključno. V ospredje prihaja raziskovanje tako imenovanega neformalnega učenja, se pravi učenja zunaj šolskega okolja. Raziskujemo, kako nastaja znanje v organizacijah, na delovnem mestu. Prepričani smo, da morajo vsa delovna okolja postati učna.  

Velik poudarek dajemo pri tem raziskavam, ki naj bi ugotovile, kakšne rešitve lahko v poslovni svet prenesemo iz umetnosti oziroma iz številnih ustvarjalnih dejavnosti, kot so oblikovanje, glasba, film, mediji in tako naprej.  

V okviru raziskovanja učenja odpiramo nove dimenzije preučevanja delovanja možganov – ugotavljamo na primer, da je prepričanje, da čustva ovirajo učenje, zmotno. Čustva, nasprotno, pomagajo pri učenju.  

 

Ne nazadnje bi omenil, da imamo veliko projektov o učenju v predšolskem obdobju. Raziskave so pokazale, da večino kariere posameznika določi to obdobje – torej obdobje pred šolo. Če imaš težavno obdobje, se to kaže tudi v karieri.  

 

In vaš cilj je najti najboljše rešitve za čim uspešnejšo družbo? 

Da, na ravni vrtcev na primer vlada financira naše raziskave zato, da bi ugotovili, kakšne učne pripomočke bi morali imeti v vrtcih in kakšne učne metode bi morali uporabljati. Ukvarjamo se tudi z vprašanji, kako učiti matematiko in naravoslovne znanosti, kajti upamo, da bomo s tem rešili splošen problem – vsi smo odvisni od teh znanosti, mladi ljudje pa se jih neradi učijo.  

Končno pa naj bi naše raziskave vplivale na ustvarjalnost slehernega in morali bi znati odgovoriti tudi na vprašanje, kako nastaja vrednost.  

Pravite, da za poslovno sfero iščete navdih v umetnosti? 

Na začetku smo vzporedno raziskovali, kako bi vnesli modrosti poslovanja v umetnost, in kako bi modrosti iz umetnosti vnesli v poslovanje; izkazalo se je, da je zanimivo slednje. Seveda lahko tudi umetniki »profitirajo« nekaj iz poslovne izkušnje v smislu, kako naj bodo bolj poslovni, toda to, kar je zanimivo in nabito z novimi možnostmi, je prenos iz umetnosti v poslovno sfero.  

Za zgled lahko dam projektno vodenje. Projektno vodenje pojmujemo kot inženirsko disciplino – predstavljamo si, da gre za zastavljanje cilja, ki ga potem po kontrolirani poti dosežemo. Toda to ni res. V življenju se cilj ves čas spreminja. Sledi, da je uveljavljeno pojmovanje projektnega vodenja zgrešeno. Zato je zanimivo, kako kompleksne naloge izpeljejo umetniki. 

Primer? 

Zanima nas na primer umetniška praksa v gledališču. Tu pri določenih nalogah deluje veliko ljudi. Podobno se dogaja pri vajah orkestra, pri snemanju filma ali plošče in tako naprej. V vseh teh primerih ljudje delujejo skupaj in nekaj ustvarjajo, a se ne oprejo formalno na projektno vodenje.  

Do te vzporednice sem prišel, ko sem obiskal Microsoft. Ko so zašli pri razvoju neke programske opreme v težave, so poklicali filmskega režiserja, da so raziskali, kako obvlada kompleksnost. Tisto, kar je najzanimivejše pri skupinskem delu v umetnosti, je to, da imajo ljudje možnost improvizirati. V inženirskem pojmovanju projektnega vodenja bi bila to pomanjkljivost.  

Te vzporednice spreminjajo tudi svetovalno dejavnost. Nekoč so svetovalci preprosto vsilili svoje rešitve, danes si prizadevajo za spremembe skupaj z zaposlenimi. Gre za skupni proces in to je vzdušje gledališkega ansambla. Eden od standardnih prijemov v takšnih rešitvah je, da »igraš« drugačno stanje in poskusiš, ali bi zaposleni sprejeli spremembe.

Ali imate tudi kakšne zelo praktične primere iz poslovnega sveta? 

Lahko vam povem nekaj o projektu, ki smo ga naredili skupaj z Bang & Olufsonom. Kot veste, gre za podjetje, ki veliko da na visoko oblikovanje in inovativne rešitve. Prišli so do sklepa, da se morajo prodaje lotiti na nov način. Navdih so poiskali v gledališču, toda tudi tukaj drugače kot doslej. Že doslej so namreč učili prodajalce igralskih prijemov, ki so učinkoviti pri prodaji, toda tokrat je šlo za nekaj več. Igralci naj bi postali kar sami izdelki, prodajalci pa naj bi bili režiserji. Prodajalcem smo zastavili vprašanje: Če so izdelki igralci, kako boste izvedli predstavo? 

In to je bil preobrat. Marketing je postal gledališka igra in izziv je, kaj je treba narediti, da bodo ljudje gledališko igro, v kateri nastopajo izdelki, doživeli kot zanimivo. Pri Bang & Olufsonu zdaj te prijeme uporabljajo v izložbah in razstavnih salonih po vsem svetu. 

Kot sem rekel, zanimivejše je uvajati umetnost v posle kot narobe.

 

Kako pa ocenjujete primerjave med umetnostjo in poslovanjem, ki jih daje Miha Pogačnik? 

Mihu Pogačniku sledim že kakšnih pet let. Njegovo temeljno sporočilo je, da analiza glasbenih del pokaže nekatere značilne oblike – kot so zorenje, padci, krize, iskanje novega, vračanje k izvoru itd. – in ti procesi so značilni za življenje nasploh. Tako lahko vzameš njegove risbe in vidiš vzporednice z najnovejšimi raziskavami o produktnih ciklih in inoviranju. Strukture, ki jih odkriva Miha, in strukture, ki jih odkrivamo mi v poslovnih procesih, so podobne.