Podjetnik logo
 

Podjetniško vrenje v naravnih parkih

Avtor: Breda Ogorelec | Objava: 10.04.2003

Mnogi se bojijo, da bo zakonodaja glede naravnih parkov zadušila življenje v njih. Ponujamo nasprotne dokaze: naravni parki predstavljajo posebno “dodano vrednost”, ki jo lahko ustvarjalno izrabi turistično in drugo podjetništvo.



Na območjih, kjer ustanavljajo naravne parke, od domačinov neredko slišimo, da bodo morali živeti “kot Indijanci v rezervatu”. Pa je to res? Podatki kažejo, da naravni parki niso le učinkoviti pri varstvu narave, temveč so pomembni tudi kot območja za raziskovanje, izobraževanje, turizem, rekreacijo in trajnostno rabo naravnih virov. Državne podpore za kmetijsko-okoljske programe so tu višje, nekateri krediti ugodnejši. Postajajo vse pomembnejši inštrument spodbujanja regionalnega razvoja. Tako na primer ustanovitev regijskega parka na Pohorju zelo aktivno podpira prav regionalna razvojna agencija iz Maribora. Poleg neposrednih finančnih koristi prinašajo parki tudi številne posredne, na primer dodatna delovna mesta, večjo prepoznavnost na trgih in podobno. Največje neposredne koristi zaradi ustanovitve parka imata dve gospodarski panogi: turizem in kmetijstvo.

Koliko denarja prinašajo parki?

Turistično gospodarstvo lahko pričakuje večji obisk in daljšo turistično sezono, večje državne in tuje naložbe v infrastrukturo za obiskovalce, olajšano trženje zaradi pomoči pri promociji in drugo. Na primer, na Nežiderskem jezeru v Avstriji opazovanje ptic spomladi in jeseni bistveno podaljša njihovo turistično sezono. Številnejši so tudi večdnevni gosti, ki turističnemu gospodarstvu pustijo bistveno več denarja od enodnevnih izletnikov.

Izkušnje so pokazale, da so naravni parki pogosto pomemben vir dohodkov. Za narodni park Bavarski gozd (Bayerischer Wald) so leta 1982 ocenili, da je ta regija zaslužila dodatnih 25 do 30 milijonov nemških mark zgolj zato, ker je tu park. Nedavna študija je pokazala, da bi bilo v Avstriji 10 odstotkov manj obiskovalcev, če na tamkajšnjih območjih ne bi bilo narodnih parkov. V Italiji je postal narodni park v Abrucih (Abruzzi) tako priljubljen, da je oživil gospodarstvo te revne regije, ki je pred tem izgubljala prebivalstvo. V Avstraliji v osmih narodnih parkih porabijo kar dve milijardi avstralskih dolarjev, neposredno pa državo stanejo približno 60 milijonov.

Tudi v Sloveniji se nekatere družbene koristi naših naravnih parkov že kažejo, kot ugotavljajo raziskave: Triglavski narodni park je območju prinesel nova delovna mesta, ugotavlja Dorotea Verša v svoji študiji.

Vidimo tudi, da se ime naravnih parkov trži. Mlečni izdelki Bohinjskih mlekarn se prodajajo pod napisom, da so izdelani iz “mleka, ki se zbira na ekološko čistih planinskih pašnikih v Triglavskem narodnem parku”. Na območju predvidenega regijskega parka Snežnik je eno od turističnih podjetij, ki je močno usmerjeno na mednarodne trge, že pred leti začelo tržiti svojo lego v parku (čeprav še ni ustanovljen). Turistične zmogljivosti v Bohinju na primer oglašujejo z “V Triglavskem narodnem parku, med Voglom, Bohinjskim jezerom in Savico, vam ponujamo prenočitve v naši hiši“. Ne redko nepremičninske firme oglašujejo z navedbo imena Triglavskega narodnega parka. Turistično društvo Dovje-Mojstrana je svoj prospekt naslovilo “Mojstrana in Dovje - Vrata v Triglavski narodni park”. Slovenska turistična organizacija v prospektu Slovenija na kolesu ponuja izlete “preko parka Snežnik”.

Ne le za turizem, tudi za druge dejavnosti je prepoznavnost na trgih večja. Na primer, narodni parki so označeni na avtokartah in s tem privabljajo tudi goste, ki sicer sem ne bi prišli. Promovirajo jih tudi tuji tiskani vodniki o Sloveniji.
Turizem v parkih

Za naravne parke in njihovo obrobje strokovnjaki priporočajo več različnih vrst nastanitev za turiste. Zveza Europarc, ki združuje okrog 200 evropskih naravnih parkov, navaja: prenočišča z zajtrkom, ki jih nudijo družine, nastanitev na kmetijah, ki ponujajo tudi hrano iz domačih (biološko pridelanih) pridelkov, prenočišča za popotnike, ki so urejena v obstoječih stavbah …

Pravijo, naj bi nastanitve izpolnjevale čim več od naslednjih meril: lega na podeželju, daje naj možnosti za stik z naravo in s krajevnim načinom življenja. Izhaja naj iz krajevne tradicije stavbarstva, zaželeno je, da uporabimo obstoječe stavbe, nastanitve naj ne spremenijo značaj kraja. Take obrate naj vodijo domačini, kar jim omogoča, da dobijo nekaj dodatnega zaslužka. Ponudba naj temelji na “ljubezni in ne luksuzu”. Zelo pomemben je osebni stik med gostom in gostiteljem. Obiskovalce naj spodbuja k temu, da bodo cenili in spoštovali naravo in kulturno dediščino ter krajevni način življenja.

Česa si želijo turisti

Marsikoga bo presenetilo, da so želje turistov skladne z zgoraj navedenimi smernicami! Vse več obiskovalcev si želi nečesa drugega, ne pa velikih, neosebnih hotelov. Močnejša postaja tudi težnja k ekoturizmu. Oglejmo si odgovore na anketo, ki so jo leta 2001 izvedli v Krajinskem parku Logarska dolina. Kje bi turisti najraje bivali? Daleč najbolj priljubljene so turistične kmetije in planinski domovi (Logarska dolina je privlačno izhodišče za gorske vzpone), sledijo kampiranje in penzioni. Na dnu priljubljenosti so končali počitniški domovi in hoteli.

Najbolj motijo promet, hrup motornih vozil, parkiranje zunaj urejenih parkirišč, kažejo rezultati ankete. Stvar, ki jih turisti najbolj pogrešajo, pa je parkovna infrastruktura: koši za odpadke, sanitarije (več in čistejše), kažipoti, označbe razdalj, lesene klopi ter mize ob pešpoteh. Želijo si tudi zaporo prometa motornih vozil in organiziran nadomestni prevoz. Kot športe, ki so najprimernejši za park, so turisti navajali planinstvo, opazovanje narave, sprehajanje, ogled naravnih znamenitosti, tek na smučeh, jahanje, tek v naravi, prosto plezanje, alpinizem, vožnja s sanmi s pasjo vprego in sodelovanje pri kmečkih opravilih. Po mnenju turistov pa v park ne sodijo veselice in ples na prostem, tenis, fitnes, golf in skoki z elastično vrvjo.
Uprave parkov spodbujajo podjetniško razmišljanje

Kaj imajo skupnega uprave parka in ponudniki prenočišč za turiste? Po Evropi več parkovnih uprav spodbuja razvoj takih zvrsti ponudbe, ki je primerna za naravne parke. Če ponudimo pravi proizvod, pridobimo “prave” obiskovalce parka, pravijo pri Europarcu. V parke želijo z ustrezno ponudbo pritegniti obiskovalce, ki spoštujejo podeželje in cilje naravnega parka.

Turizem na podeželju je lahko dodaten vir zaslužka v območjih, kjer kmetijska pridelava ne prinaša dovolj dohodka. Tako turizem ohranja tradicionalni način življenja in preprečuje odseljevanje. Koristi od turistov imajo tudi krajevni ponudniki storitev in tako laže poslujejo. S parkom se odpirajo nove priložnosti vodičem (na primer jamarjem, lovcem in drugim, ki turistom omogočijo ogled naravnih posebnosti), v izposojanju športne opreme, v trženju domačih pridelkov, v izdelovanju spominkov.

Nadalje prenova stavb za potrebe turizma ohranja kulturno vrednost območja. V Parku Škocjanske jame so zato domačinom s finančnimi podporami in svetovanjem (pomoč pri pridobivanju soglasij in podobno) pomagali, da so začeli urejati prenočišča za goste. Še pred nekaj leti so si obiskovalci zgolj ogledali jamo in odšli. Zato zdaj uprava parka ureja učne poti po parku, pomaga krajevnemu turističnemu gospodarstvu, odprli so več muzejskih zbirk, pomagajo izboljšati podobo kraja. Koristi imajo od tega oboji: domačini in park. Park torej prinaša razvoj, ki je primeren naravnemu parku in ki hkrati prinaša korist za ljudi, ki tam živijo. Ne gre torej za dilemo ali park ali razvoj. V Škocjanskih jamah gresta park in razvoj z roko v roki.

Uprave parkov aktivno promovirajo svoje območje z razstavami in promocijskimi panoji po Sloveniji in v tujini, pripravljajo novinarske konference (tudi za tuje novinarje), televizijske reportaže, intervjuje, predstavitve na zemljevidih in v poslovnih imenikih, poljudni in strokovni članki, koledarji ... Vse to posredno pomaga k promociji celotnega območja in s tem k lažjemu trženju turističnega gospodarstva in drugih krajevnih dejavnosti.

Tudi na območjih predvidenih parkov in njihovem neposrednem obrobju želimo spodbujati tiste oblike turizma, ki so še zlasti primerne. Na spletni strani www.sneznik.org, ki jo je Agencija RS za okolje namenila ustanavljanju regijskega parka Snežnik, najdete rubriko “Na obisk vas vabijo”. Predstavlja turistične kmetije, planinske koče, kampe, mladinski turizem, planinske poti, kolesarske izlete, ponudbo za ljubitelje konj, dostope do naravnih zanimivosti, krajevne muzeje, ki imajo naravoslovno zbirko, gradove in jame, ki so urejene za turistični obisk, usposobljene turistične vodnike.
Druge podpore podjetništvu v parkih

Izkušnje kažejo, da je regijski park razvojna priložnost za ljudi v parku in na njegovem neposrednem obrobju.
Država neposredno podpira parke na dveh področjih, in sicer kmetijstvu in lokalni komunalni infrastrukturi. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano daje kmetom, ki vstopijo v kmetijsko-okoljske programe, dodatnih 15 odstotkov sredstev, če so njihova zemljišča del regijskega parka. Kmetijstvu, poleg državne pomoči, pomagajo tudi neposredno uprave parkov. V Kozjanskem parku so tako v projektu obnove starih travniških sadovnjakov izpeljali tečaj žganjekuhe, izobraževanje, začeli obrezovati stare sadovnjake, promovirajo sok iz kozjanskega jabolka. V Triglavskem narodnem parku so leta 2000 delno nadomeščali stroške, ki nastanejo s preusmeritvijo v biološko kmetovanje v prvem letu vstopa. Za urejanje oziroma posodobitev planšarij so za nadomestila namenili 4 milijone tolarjev. Tržijo blagovno znamko zavarovanega območja Triglavskega narodnega parka. Izdelujejo tehnološke načrte za predelavo mleka in mesa na kmetijah. V Parku Škocjanske jame izplačujejo subvencije za košnjo, s čimer vzdržujejo kraške travnike.

Ministrstvo za okolje in prostor pomaga parkovnim občinam tako, da jim daje prednost na javnih razpisih za sofinanciranje lokalne komunalne infrastrukture (kanalizacija). Na območju naravnih parkov so zlasti ugodni krediti Ekosklada (www.ekosklad.si), saj znaša letna obrestna mera v regijskih parkih le TOM + 1 odstotek.

In končno, upravam parkov in lokalnim skupnostim je na voljo vse več sredstev v različnih programih EU in posameznih članicah (zlasti dejavna je Nizozemska). Ti programi sofinancirajo parkovno infrastrukturo, podpirajo mehke oblike turizma (program LEADER – glej Podjetnik, februar 2003) in podobno. V Triglavskem narodnem parku teče projekt, financiran s pomočjo programa LIFE (vključevanje okolja v dejavnosti industrije - Podjetnik, februar 2003). Z njegovo pomočjo bodo za obisk uredili eno od Pokljuških barij in tako obogatili tudi turistično ponudbo. V krajinskem parku Logarska dolina so kandidirali za sredstva programa Interreg, da bi uredili krožno pot.

Naravni parki zelo pogosto nastanejo tam, kjer se ljudje odseljujejo, manjka delovnih mest za mlade, zlasti za izobražene. Kmetijstvo zaradi zahtevnih naravnih razmer nazaduje. Vseh teh teženj parki ne morejo povsem zaustaviti, pomagajo pa jih blažiti. Brez njih bi bil ponekod položaj še slabši. Naravni parki lahko takim območjem nudijo novo upanje.

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"
Vpišite vaš e-naslov: *