Podjetništvo bi vključili kar v uro gospodinjstva

Matija Goljar: »Mladim, ki so pri svojih ambicijah nekoliko zaspali, je podjetništvo treba prikazati drugače. Da je to njihova pot k zadovoljnemu življenju.«

Recept izhoda iz gospodarske krize ter blažitve velike brezposelnosti mladih, ki pesti Evropo, naj bi bil predvsem v večjem številu malih in srednje velikih podjetij. Na mladih svet stoji, je znani pregovor, vendar, kot kaže, je današnja generacija pod težo problemov, ki so jih svetu na pleča naložili starejši - očitno počepnila. Zakaj je tako in kaj lahko naredimo, da se bodo zbudili in uporabili svojo mladostniško energijo ter potegnili svet iz gospodarske in moralne krize, smo se pogovarjali z Matijo Goljarjem, podjetnikom, ki po letih pripada mlajši generaciji in morda bolje razume, kaj pesti današnjo mladino, da je njihov življenjski zagon tako opešan. Matija Goljar je gonilna sila podjetniškega inkubatorja Ustvarjalnik, kjer organizirajo podjetniška izobraževanja, delavnice in krožke, pomagajo mladim do poslovnega preboja oziroma med njimi skrbijo za promocijo podjetništva.

Med mladimi danes v dobršni meri prevladuje stanje nekakšne apatije. Kako smo se, kljub vsem sodobnim znanostim, informacijski tehnologiji in širokim možnostim izobraževanja, znašli v takem neustvarjalnem stanju?

Vzroki za cinizem in apatijo, ki sta značilnosti današnje generacije mladih, pa tudi ležernost oziroma nezainteresiranost za samostojno podjetniško kariero, je splet več dejavnikov. V času odraščanja in izobraževanja ter iskanja svoje življenjske poti je prebujajoča mladostniška kreativnost v šolskem sistemu praviloma zavrta, če že ne kar zatrta. Zaradi večje poslušnosti in lažjega vodenja jim (šolski) sistem raje vsiljuje povprečnost, ki omogoča nadzor razreda oziroma dijakov na šoli.

Tudi avtoritativni, pogosto že kar vzvišen pristop tistih, ki vodijo izobraževalni sistem, mlade bolj odbija, kot daje rezultate, ki bi si jih vsi želeli. V teh občutljivih in uporniških letih je zelo važen pristop, v katerem mladi spoznajo, da si njihov zaveznik, da spodbujaš kreativnost, ne da jih skušaš vpeti v okvir sistema. Če je pristop pravilen, tovariški, hitro postanejo zelo sodelujoči. To so naše izkušnje iz podjetniških krožkov v srednjih šolah, kjer »zaspani« dijaki ob primernem pristopu oživijo in postanejo zelo zainteresirani in ustvarjalni.

Splet dejavnikov, ki ste ga omenili, verjetno vsebuje tudi kakšno drugo plat medalje?

Mladim je v času odraščanja »vsiljeno« tudi veliko uspavajoče lagodnosti, ki jim jo omogoča premalo dorečen in zahteven šolski sistem ter starši, ki jih razvajajo z napotkom: tvoja naloga je, da narediš šolo, za vse ostalo bomo poskrbeli mi. Današnja mlada generacija ima tako, v primerjavi s prejšnjimi, daleč največ prostega časa, za reševanje življenjskih zapletov oziroma eksistenčnih problemov se jim večini ni treba prav veliko potruditi. Odgovori na raznovrstna vprašanja oziroma velik del rešitev problemov jih pravzaprav čaka na spletnem iskalniku. Dejstvo je, da je bila ta generacija v povprečju najbolj privilegirana v zgodovini, ni ji bilo treba sprejeti nobene odgovornosti, se potruditi in vzeti škarje in platno v roke ter si po svoje oblikovati svet. Tako stanje apatije pa je problematično za razvoj podjetništva.