Podjetnik logo
 

Pogumnim bo uspelo

Avtor: Jože Vilfan | Objava: 10.02.2003

Takšno strategijo razmišljanja o priložnostih, ki se bodo podjetjem odprla z vstopom v Evropsko unijo, predlaga veleposlanik Evropske komisije v Sloveniji Erwan Fouéré.



Gospod veleposlanik, v več vaših nastopih sem zasledil, da dajete malim in srednjim podjetjem velik pomen.

Že na prejšnjih diplomatskih mestih, v Južni Afriki in Južni Ameriki, sem imel mala in srednja podjetja za posebno pomembna zaradi vloge, ki jo pri njih igra človeški dejavnik. Ta podjetja so zame naložba v človeški kapital, prinašajo razvoj na lokalni in regionalni ravni, lahko pa pustijo sled tudi na svetovnem trgu. Na podjetništvo sem pozoren tudi zaradi svojega izvora. Prihajam iz manjše države in končno iz Evropske unije, kjer imajo mala in srednja podjetja pomembno vlogo.

Ali ste srečali veliko podjetnikov?

Da, ko sem preverjal, kako uspešni so naši programi podpore, sem se udeležil pogovorov z ljudmi, ki so bili deležni te podpore, torej podjetniki, da vidim, s kakšnimi težavami se srečujejo, kako uporabljajo sredstva, kakšne učinke imajo … Gre za različne programe finančne podpore, pomoči za izboljšave v proizvodnji, sredstva za izobraževanje. Veliko zadovoljstvo je videti, kakšen vpliv imajo sredstva za izobraževanje. Kot zglede lahko omenim podporo, ki so jo dobili mehiški kmetje za izvoz avokada, v Južni Afriki smo podprli obrt, izdelavo sveč. Že malo izobraževanja prinese velike razlike. In tudi v Sloveniji srečujem podjetnike.

Seveda pa je Slovenija na čisto drugi ravni, tako glede infrastrukture kot glede razvoja človeških virov. Če primerjam Slovenijo in Irsko v času, ko smo se pridružili Evropski uniji, to je leta 1973, ste vi veliko na boljšem. Prihajam iz zahodne Irske. Naša hiša je dobila elektriko šele leta 1960, telefon še pozneje. Takšne razmere so zelo ovirale tudi poslovno življenje.

V Sloveniji so zato izzivi čisto drugačni. Kje je mogoče kaj prispevati? To so najbrž razvoj grozdov, ugotavljanje novih trgov, marketing, nastopi v tujini, promocija … Imate pa srečo, da imate za sosedi državi, v katerih je podjetništvo zelo razvito. Severna Italija je prav zibka malih in srednjih podjetij. Imajo zelo pomembne sejme z evropskim in tudi širšim dosegom. Slišim veliko pritožb, da Slovenija zunaj ni znana, in da morate, ko nekaj prodajate, najprej prodati svojo identiteto. Toda to je izziv, ki vas čaka, da bi lahko slovenski izdelki prodrli na ves evropski trg.

Kako ocenjujete podporo slovenske vlade podjetnikom?

Da, vlada mora pomagati. Vem, da se spopadate z administrativnimi ovirami oziroma odvečnimi postopki.. Tu bi morala vlada ukrepati. Sodelujemo z vašo vlado pri usklajevanju različnih delov vladne strukture, uradov in ministrstva, da bi zagotovila enostavnejše in hitrejše postopke. Treba je ustvariti administrativno okolje, ki vodi v večjo konkurenčnost, večjo tržno učinkovitost.

Na tem področju je nekaj zastojev, toda tesno sodelujemo z vlado. Novembra smo organizirali seminar o učinkovitosti različnih programov finančne podpore, za poročila smo prosili Ministrstvo za gospodarstvo. Takšno sodelovanje se bo še nadaljevalo.

Je naše državno okolje birokratsko?

Da in ne. Tvegal bi izjavo, da je veliko naših programov kar precej prispevalo, da se je izboljšalo delo vlade oziroma so učinkovali na administrativno okolje. Vzemimo projekt, ki poteka na Jesenicah. Prvič sem bil tam lani junija in nato jeseni in ugotovil, da se je v nekaj mesecih veliko zgodilo. Tam so v zadnjem obdobju dobili 2,5 milijona evrov podpore in v kratkem času so veliko naredili za izboljšanje poslovnega okolja. Zdi se mi, da se je ljudem kar povrnilo upanje. Jesenice so se dobro odzvale na pomoč. Vem samo za en primer na Primorskem, kjer projekt ni imel tako dobrih rezultatov.

V svojih ocenah razmer v Sloveniji govorite tudi o problematiki financiranja malih in srednjih podjetij …

Pri različnih programih se srečujemo tudi z bančno srenjo, in rekel bi, da bi tukaj morali narediti veliko več. V izjavah podjetnikov se dosledno ponavljajo pritožbe glede finančnih podpor oziroma ugodnejših kreditov. Ne gre za velike vsote, a te so za podjetnike pomembne. V Latinski Ameriki smo vzpostavili poseben bančni mehanizem – Community Investment Partnership (Investicijsko partnerstvo lokalnih skupnosti). Začeli smo z naložbo milijon evrov v neko banko. Ta je iskala partnerske banke, ki so posojila podvajala. Ta finančni mehanizem se je raztegnil na 60 držav – tja do Južne Afrike.

To govorim zato, ker mislim, da imajo banke izredno pomembno vlogo in moramo doseči, da bodo zares podpirale mala in srednja podjetja. Ne vem, kakšno je najnovejše stanje, ampak pri neki starejši analizi sem dobil vtis, da banke ob vseh programih, ki so bili ponujeni tudi od Evropske banke za rekonstrukcijo in razvoj, niso razvile ustreznega sistema posojil. Morda banke ne znajo dobro predstaviti, kaj ponujajo, vsekakor pa se bodo morale bolj potruditi, saj bodo s tem same pridobile.

Sicer pa bi morala slovenska podjetja bolje izkoristiti tudi druge mehanizme, ki jih ponuja Evropska unija. Mislim na nove in zlasti okolju prijazne tehnologije.

Kakšen pomen imajo mala in srednja podjetja v “zavesti” Bruslja?

Velik. Predsednik komisije Prodi je iz Italije in na podlagi italijanske izkušnje velikokrat omenja, kakšno vlogo lahko odigrajo mala in srednja podjetja pri gospodarskem mreženju in ustvarjanju enotnega trga. Sicer se pa z malimi in srednjimi podjetji veliko ukvarjajo tudi komisionarji, torej vodje različnih delovnih področij komisije, katerih delovanje ima neposreden vpliv na mala in srednja podjetja. Naj omenim samo področje raziskovanja in informacijskih tehnologij. Evropska komisarja za ti področji sta lani tudi obiskala Slovenijo.

Evropska unija se zelo trudi, da bi imeli v podjetjih čim več informacij glede različnih oblik pomoči, ukrepov itd., zato je pomembno, da zbornice in druge ustanove spremljajo te programe, se vanje vključujejo in o njih obveščajo. Proces utrjevanja enotnega trga se mora nadaljevati. Žal zdaj svetovne gospodarske in politične razmere niso rožnate. Toda Slovenija nima razloga za skrbi. Med desetimi kandidatkami je na vrhu po razvoju in zelo visoko po razvoju človeških virov.

V primerjavi s kmetijstvom, kolikšen delež denarja namenja Evropska unija za mala in srednja podjetja?

Primerjava ni dobra, kajti Evropsko unijo vedno kritizirajo, da namenja polovico svojega proračuna za kmetijstvo. Toda tudi v tem sektorju imate mala in srednja podjetja. Imate torej podjetja, ki delujejo v agrarnih območjih, in reči, da gre toliko in toliko za kmetijstvo, pravzaprav ne daje prave slike. Zdaj si prizadevamo, da bi se podpora v metijstvu bolj oblikovala kot podpora okoljskim ukrepom, da bi podprli kmečki turizem in podobno. Tudi Slovenija razmišlja v tej smeri, zato je bila v primerjavi z drugimi kandidatkami uspešnejša v pogajanjih.

Dobro, koliko podpore dobijo mala in srednja podjetja?

Imamo veliko programov, ki vplivajo na uspešnost malih in srednjih podjetij, kot sem že omenil. Ne bi pa uporabljal besede “podpora” ali na primer “subvencije”. V podjetništvu ne sme biti subvencij. Ne smemo ustvarjati odvisnosti od lahko pridobljenega denarja. Moramo ustvarjati boljše okolje.

Je Evropska unija dobro okolje za mala in srednja podjetja? Ali pa je tudi tu čutiti birokracijo?

Skupni trg je v veliki meri nastal prav zaradi manjših “igralcev”. Dolgo je trajalo, da smo ugotovili vse ovire in jih začeli odpravljati. Toda če gledate skozi statistiko delovnih mest, ki jih je ustvarila Evropska unija, potem vidite, da je vse to dobro vplivalo na razvoj malih in srednjih podjetij.

Lahko dam čisto osebno ponazoritev. Moj brat goji jastoge. Zaposluje pet ljudi, živi v oddaljenem delu Irske in je odvisen od cest in komunikacij. Sredi 60. let mu je naročila prinašal poštar, ki je moral dva- do trikrat dnevno prekolesariti 7 kilometrov, ker takrat nismo imeli telefona. Zdaj imamo vso infrastrukturo, vključno z elektronsko pošto. Če brat primerja tedanje in zdajšnje razmere, ugotovi, da ima zdaj veliko opravka z dokumentacijo, da ustreže zahtevnim zdravstvenim predpisom, toda zdaj ima mrežo po vsej Evropi in veliko laže izvaža. Seveda pa se mu pojavlja druga težava: jastogov je vse manj.

Kako naj se naša podjetja pripravijo na trenutek, ko bomo v Evropski uniji. Kaj so priložnosti, kaj so grožnje, kaj lahko pričakujejo?

Na splošno velja, da moraš biti dva, tri korake pred konkurenco, moraš biti hitrejši in boljši. Isto velja glede Evropske unije. Razmišljajte o izvozu, kako boste izkoristili enotni trg. Bodite agresivni, ni časa za čakanje, dvome in skrbi. Ves čas iščite informacije o priložnostih v Evropski uniji, na primer, oziroma o programih, ki jih ponuja Evropska unija.

Seveda bo vse to spremljalo tudi tveganje. Toda pripravite se z dobrim marketingom. In razmišljajte predvsem o prednostih. Pripraviti se morajo podjetja sama. Tega ne more narediti vlada, ta lahko ob pomoči Evropske unije samo izboljša administrativno okolje.

Kakšna je bila izkušnja Irske po vstopu v Evropsko unijo?

To je res dober primer. Bili smo malo, ranljivo gospodarstvo na robu evropske celine. Izolirano v vseh smislih, s protekcionistično politiko. Ko smo sprejeli koncept proste trgovine leta 1965 in vstopili v Unijo leta 1973, je bila to osvoboditev. Toda kot sem že omenil, smo bili na nižji ravni kot vi. Razvili smo vrsto zlasti izobraževalnih programov, ki so v nekaj letih temeljito spremenili razmere. Veliko ljudi se je odločilo za podjetniško pot in kmalu so začeli izkoriščati veliki trg. Res pa je, da smo imeli tudi davčne spodbude, ki danes niso več dovoljene, s katerimi smo privabili visokotehnološko industrijo iz tujine in razvili storitve z visoko dodano vrednostjo, kar je Irsko zelo potegnilo naprej.

Glede na večjo razvitost človeških virov bi Slovenija zato morala precej hitreje izkoristiti skupni trg, kot ga je Irska.

Kaj mora država kot celota narediti, da izkoristi to višjo raven?

Mora na primer izkoristiti 6. okvirni program in pri tem mora biti agresivna. Vlada mora na regionalnih ravneh doseči, da podjetja ta program vzamejo resno.

Ves čas je treba torej siliti naprej. Slovenci ste glede značaja nekoliko zadržani, kar ste nasledili iz zgodovine. Tistim, ki bodo pogumni, bo uspelo.

Imel sem vtis, da je Irska zelo zgodaj določila nekaj jasnih – pogumnih - ciljev. Ostane vprašanje, ali bo to naredila tudi Slovenija.

Veste, tudi Irska si ni ciljev postavila prvi dan. Učili smo se, kar je trajalo. Res pa smo se hitro zedinili glede tega, kako je treba kar najboljše izkoristiti ta veliki trg. Tako bi se morala obrniti tudi Slovenija. Imate nekaj dejavnikov, ki ovirajo razvoj, ki pa ste jih tudi sami ugotovili. Pospešite načrte glede protibirokratskega programa in podobnih ukrepov.

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"
Vpišite vaš e-naslov: *