Poletna sproščenost

Avtomobile bi lahko poleg vseh drugih meril razdelili tudi na bolj in manj resne. Tu sicer ne mislim na resnost tehnične izdelave, velikosti, moči motorjev in ne vem še kakšnih tehničnih primerjav, temveč preprosto na to, kdo si kak avtomobil kupi in predvsem zakaj. To pot smo pod Podjetnikov drobnogled vzeli avtomobila, ki bi ju težko uvrstili v »podjetniške« avtomobile v smislu praktičnosti, uporabnosti, prostornosti ... Lahko pa ju uvrstimo v tisto kategorijo »podjetništva«, ki se ji reče prosti čas, sproščenost, zabava. Dame in gospodje, avtomobila, ki se ju sicer nikakor ne da primerjati, razen z vidika zabave in seveda adrenalina. Govorimo o subaruju imprezi WRX STI in citroënu plurielu. 

Subaru impreza WRX STI 

 

Tistim, ki se spoznate na avtomobilski šport, ni treba posebej razlagati o tem avtomobilu. Vanj si lahko »montirate« varnostno kletko in že se lahko prijavite za državno prvenstvo v rallyju. Skratka, že v osnovi je narejen kot dirkalni avtomobil, zato ponuja tudi tovrstne užitke, po drugi strani pa se da z njim peljati tudi (skoraj) normalno.   Že podoba avtomobila je dovolj zgovorna – velika odprtina na pokrovu motorja v stilu Mad Maxa, velik zračni stabilizator, ki bi mu lahko skoraj že rekli krilo, »zlata« platišča in strupeno modra barva z roza napisom STI (Subaru Tehnica International), kar pomeni, da je avtomobil dodelan v Evropi v delavnici, natančneje v tovarni Prodrive, ki je v lasti Davida Richardsa, šefa rallya za svetovno prvenstvo, direktorja moštva BAR v formuli 1 in še česa ... Skratka človeka, ki ve,  kaj počne in kaj je to avtomobilski šport. 

Vendar pa sama zunanjost, razen za strašenje tistih, ki se na avtocestah po prehitevalnem pasu peljejo 123 km/h, ni tisto, kar najbolj vznemirja. To so seveda zmogljivosti avtomobila. Pod sprednjim pokrovom ima 2-litrski motor, kakršnega dovoljuje tudi pravilnik FIA, mednarodne avtomobilske organizacije, ki je dodatno polnjen s turbinskim polnilnikom. Motor tako zmore celih 266 konjskih moči pri 6000 vrtljajih, ter 343 Nm navora pri 4000 vrtljajih. Že samo to sta dovolj pomenljiva podatka. Za prenos moči k vsem štirim kolesom skrbi 6-stopenjski ročni menjalnik. Vendar pa vse to ni namenjeno končni hitrosti, čeprav ta z 244 km/h niti ni majhna, temveč pospeševanju. Zaradi štirikolesnega pogona kolesa ne zdrsnejo v prazno, menjalnik je kratek in mikronsko natančen in hitrost 100 km/h dosežeš v nekaj trenutkih, 150 km/h v kakem trenutku več in tako naprej. Pa ne samo pospeški, tudi zavore za 17-palčnimi platišči so velike in učinkovite.

Nadaljevanje članka je vidno samo naročnikom.

 

Notranjost avtomobila je prav tako nekaj posebnega. Sedež je po značilnostih skoraj dirkalen, volan je odličen za oprijem, sicer servoojačan, a je občutek pri vodenju avtomobila skoraj neposreden. Ročica menjalnika je seveda nameščena priročno, prestavljanje pa je hitro in natančno. Merilnika hitrosti in predvsem vrtljajev sta izredno pregledna, za povrhu pa so merilniku vrtljajev dodali rdečo lučko ter piskajoč zvok, ki te opozorita, da bi bilo pametno prestaviti. Kdaj vas avtomobil začne opozarjati, si lahko nastavite tudi sami. Tudi to je približno tako kot v dirkalnem avtomobilu.  

Avtomobil ima sicer po par vrat na vsaki bočni strani, pa precej solidno velik prtljažnik, vendar bi težko trdil, da gre tu za klasičen družinski avtomobil, no, morda za družino Adams ...  

Pospeški, zaviranje, bočni pospeški skozi zavoje, pa so taki, da začutiš, kaj je to »G force«. Seveda začutiš tudi adrenalin, saj ti ni povsem jasno, ali boš ali ne boš zvozil ovinka, ali bo avtomobil bolj zdrsnil, kot si si zamislil, ali se boš ustavil pred nevarnostjo ali ne.  

Uf, bilo je zabavno, hitro in dirkaško, a verjetno ne za vsak dan v letu. Že tako živimo v preveč stresnem svetu. Povsem drugače pa bi morda razmišljal pred desetimi leti, ali pa še pred kakim več. Vsekakor je to eden najboljših, če ne najboljši tovrstni avtomobil na svetu in tudi cena zanj je dobra. Če izračunamo vrednost in število konjev, potem lahko mirno zapišemo, da so konji pri tem avtomobilu precej poceni! 

Citroën pluriel 

Povsem drugačen, pa seveda tudi drugače zabaven, je Citroënov pluriel. Avtomobil, ki je lahko več stvari hkrati – družinska limuzina, kabriolet, spider ali celo pick-up, kar sicer ni uradna različica, pa vseeno. Primeren je za vse letne čase, za vse želje in potrebe (no, skoraj vse), ter vse značaje, razen za tistega, ki si noro želi avtomobil, ki smo ga opisovali prej.  

Edina majhna težava je v tem, da je pri preobrazbi med kabrioletom in spiderjem treba odstraniti loke, ki sicer dajejo značilno podobo avtomobilu. Tako se naokoli vozimo brez teh lokov, ki smo jih pustili v garaži, brez njih pa se seveda ne da namestiti strehe v osnovni položaj. Zato morate biti previdni, kdaj se z garaže odpravite v spiderskem »agregatnem« stanju, kdaj pa samo v kabrioletu. Sicer pa odstranitev in ponovna namestitev lokov nista preveč zahtevne opravili in ju zlahka zmore tudi »mamica« sama, če se želi peljati v spiderju. Veliko lažja pa je pot do kabrioleta, ki se v glavnem opravi z elektriko in stikalom, nameščenim nad glavama voznika in sopotnika.  

Toliko o preobrazbenih zadevah pri plurielu, ki je za to tudi narejen. Sicer pa je to na pogled izredno prijazen avtomobil, ki je oblikovno prevzel večino stvari od citroëna C3, le nekoliko višji je in zaradi konstrukcije kabrioleta, še bolj pa spiderja, tudi nekoliko težji. Tudi v notranjosti je avtomobil zelo simpatičen in prijazen, tudi za povprečno družinsko življenje je dovolj velik, le zaradi vseh nalog, ki jih mora opravljati pri preobrazbah, je prtljažnik nekoliko manjši.  

Ima pa nekaj »citroenovskih« zanimivosti, denimo vklop vseh smernih kazalcev ob nenadnem in ostrem zaviranju, kar naj bi opozorilo tiste za nami, da se spredaj nekaj dogaja. No, v našem primeru pa tudi to ni bilo dovolj. Očitno je, da ima pluriel več kot samo dobre zavore. Ima odlične zavore, to je treba priznati, poleg tega pa avtomobil pri ostrem zaviranju ostaja zelo miren. 

Motor v testnem avtomobilu je bil 1,6-litrski in je zmogel 110 konjskih moči, kar je bilo za uživanje ob odprti strehi povsem dovolj, ob limuzinski izpeljanki pa si bi človek pri najmočnejšem motorju, ki poganja pluriele, zaželel tudi kakšnega »vranca« več. Motor doseže moč 110 konjev pri 5750 vrtljajih, ter navor 147 Nm pri 4000 vrtljajih. 

Menjalnik pa je izredno zanimiv in imenujejo ga SensoDrive.  Gre za samodejni menjalnik, ki pa deluje po načelu klasičnega, torej s sklopko, ki tu deluje samodejno - po želji pa tudi klasično. Tako se lahko vozite, kakor pač želite, popolnoma samodejno ali pretikate sami. Pretikate pa povsem »dirkaško«: s prestavno ročico kot sekvenčnim menjalnikom ali z dvema priročnih ročkama za volanskim obročem, približno tako kot pri F1. Oba načina sta zanimiva, le menjalnik bi se lahko odzval kako stotinko hitreje. Ko pa se tega zamika navadiš, postane vožnja s tem avtomobilom res pravi užitek. 

Pluriel je torej prava igračka, in reči moram, da je moja družina v tem avtomobilu uživala neskončno bolj, kot denimo v subaruju imprezi. Očka, daj streho odpri, daj jo zapri, jaz bi se vozil s kabrioletom, jaz s spiderjem, stari, meni preveč piha, zapri streho, »jebelacesta« ... Bilo je natanko tako kot v TV-oglasu za ta avtomobil, le da je tu nastopala še mami. A vseeno je bilo zabavno in prijetno!