Podjetnik logo
 

Ponovna rast na vidiku?

Avtor: Simona Drevenšek | Objava: 14.01.2014

Od akta za mala podjetja (SBA) je minilo pet let. Podjetniki od Evropske komisije pričakujejo dejanja, ne le leporečenje.


Madi Sharma, ustanoviteljica podjetja Madi Sharma Group, in Peter Vesterbacka iz finskega podjetja Povio, ki je naredilo Angry birds, menita, da spodbuda ni dovolj, da bi ustvarili uspešnega podjetnika. (Foto: SME Assembly)

Od 24. do 26. novembra so se v Litvi, ki je v drugi polovici leta 2013 predsedovala EU, mudili birokrati in podjetniki. Evropska komisija je namreč v Vilni organizirala letno konferenco, namenjeno malim in srednjim podjetjem, ki gospodarsko krizo, ki je po oceni mnogih najhujša po 2. svetovni vojni, najbolj občutijo. Ampak prav mala in srednja podjetja so tista, ki v težkih časih najdejo izhod iz krize.

 

Pri nas se je najbolj skrčil gradbeni sektor

 

Že šest zaporednih kvartalov smo v recesiji. Produkcija upada, služb ni, mali podjetniki zapirajo podjetja. Če si Evropa želi opomoči, ustvariti delovna mesta in preživeti, mora vlagati v mala in srednja podjetja. Sodeč po analizi DG Enterprise (raziskavo so izvedli pod okriljem Evropske komisije) si slovenska mala in srednja podjetja v vseh sektorjih še niso opomogla od krize. »Proizvodni sektor se je sicer izboljšal, vendar še ni dosegel predkrizne stopnje. Gradbeni sektor je še vedno v fazi gospodarskega prestrukturiranja, ki ga je povzročilo pomanjkanje bančnih kreditov, kar je posledično zamajalo slovensko gospodarsko stabilnost,« piše v poročilu. Posledično je država začela z varčevalnimi ukrepi, ki so po mnenju Evropske komisije korak v pravo smer: »Napoved za leto 2013 je bolj obetavna, bi pa Slovenija morala bolje poskrbeti za mala in srednja podjetja in implementirati akt za mala podjetja.« S tem bi se končno lahko izognili pretirani birokraciji in začeli dejansko komunicirati s podjetji.

 

Kakšno je poslovno okolje za mala in srednja podjetja pri nas? Delež zaposlenih v tovrstnih podjetjih je višji kot drugje v EU predvsem zaradi srednje velikih podjetij, ki ustvarijo za več kot 60 odstotkov dodane vrednosti. Sicer primerjava med državami na podlagi analize, ki so jo opravili v vsaki državi članici, ni mogoča, ker se vsaka država sanacije gospodarstva loti drugače, je opozoril Costas Andropoulos iz bruseljskega DG Enterprise. »Napredek na prioritetnih področjih variira med državami - veliko je odvisno od odzivne administracije, podjetnikov, dostopa do financiranja, političnega dogovora med Evropsko komisijo, malimi in srednjimi podjetji in državo članico,« niza razloge Andropoulos.

 


Nadaljevanje branja članka je dostopno samo naročnikom revije Obrtnik podjetnik! Naročite se na revijo.

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"
Vpišite vaš e-naslov: *