Posel, ki nas ščiti pred tveganji

Avtor: Petra Mauer | Objava: 07.05.2014

Le redko kdo ima toliko izkušenj iz franšiznega sveta kot Matjaž Plausteiner, univ. dipl. pravnik, ki je že leta 1993 postal prvi lastnik in nosilec McDonald'sove franšize pri nas. V vseh letih svojega poslovnega delovanja in preučevanja dobrih praks v tujini si je nabral že ogromno znanj, ki jih s profesionalnim svetovanjem že več let prenaša tudi na druge.


Matjaž Plausteiner: »Vsakomur, ki razmišlja o nakupu franšize in še nima izkušenj, bi svetoval, naj se obrne po pomoč k svetovalcu, po možnosti s pravno izobrazbo, ekonomskimi znanji in dolgoletnimi praktičnimi izkušnjami.«

Natančnih analiz o tem, ali zanimanje za odpiranje franšiz pri nas raste ali upada, ni izdelanih. »Vendar, če pogledamo, koliko novih podjetij je začelo poslovati v Sloveniji v zadnjih letih, bi rekel, da bi med njimi utegnilo biti tudi precej takih, ki bi lahko ali morala začeti z že izdelanim poslovnim modelom, torej takšnim, ki je že bil preizkušen v praksi in lahko glede na rezultate obeta uspešno poslovanje,« pravi sogovornik in dodaja: »Zanimanje pa zanesljivo je, saj se ljudje, ki začenjajo povsem na novo ali se orientirajo na nove poslovne horizonte, zavedajo, da je franšiza gotovo tista 'streha', ki ščiti pred prevelikimi tveganji.«

 

Franšiza za vse tipe podjetnikov

 

Franšizojemalci so včasih uspešni podjetniki, ki želijo nadgraditi svoje posle, precej pogosteje pa gre za začetnike, ki v podjetništvu še niso preveč izkušeni in iščejo odskočno desko za vstop v nov posel. Za nakup franšize se odločajo tudi tisti z veliko denarja, ki radi vlagajo nove investicije, ter prav tako tisti, ki jim gre nekoliko slabše in v odprtju franšize iščejo izhod iz finančne krize. »Vendar opažamo pri podjetnikih, ki so se s svojim poslovanjem že uspešno uveljavili na trgu, da niso tako navdušeni za nakup franšize, saj franšiza ne samo daje, ampak tudi kaj vzame. Popolne poslovne svobode je v franšiznem sistemu veliko manj, kreativnost je gotovo manjša in tudi nekakšen 'veliki brat' ti vseskozi malce gleda pod prste, na koncu pa moraš plačevati tudi franšizne prispevke, marketing itd. Uspešni podjetniki mislijo, da ne potrebujejo franšiznega modela poslovanja, včasih to celo mislijo tisti, ki bi lahko svoj doslej uspešen poslovni model nadgradili s kakšno franšizo. Takšnih, ki bi radi začeli od začetka in nimajo izkušenj in znanj, je največ in to je tudi najboljši način, da človek začne nov posel, z znanjem, ki je plod dela drugih. Investitorjev, ki bi radi le vložili v franšizni posel, je sorazmerno najmanj, ker gre tukaj za našo tipično lastnost: na eni strani nezaupanje do sistema in partnerjev - jasno zaradi slabih izkušenj - na drugi strani pa zaradi dejstva, da investitorjev pri nas nimamo, vsaj takih s čistim denarjem ni ravno veliko,« pojasnjuje Matjaž Plausteiner.

 

Premalo denarja za začetek

 

Po besedah sogovornika je največja napaka vseh dosedanjih franšizojemalcev, vsaj tistih, ki jih spremlja, premajhen začetni kapital ter površno usposabljanje za nov posel, predvsem seveda tam, kjer nakup franšize in poslovanja zahteva določena znanja. Prepričan je, da bo, franšizodajalec, če je resen in ima poštene namene, zahteval in tudi nudil ustrezno usposabljanje (če seveda to sploh lahko nudi, kar ni vedno praksa) in s tem zavaroval partnerja pred riziki neznanja.

 

»Naslednja napaka začetnikov je tudi površen pregled pogodbe in nekritična obravnava vsebin morebitnih drugih dokumentov, predvsem raznih aneksov, ki lahko imajo veliko drobnega tiska. Zavedati se je namreč treba, da je franšizna pogodba po svoji naravi obligacijska, torej predpostavlja enakopravnost strank in svobodo volje pri sklepanju pogodbe. Ali drugače: franšizojemalec ne sme biti v fazi sklepanja pogodbe v nobenem primeru podrejen, nič ne sme biti skrito in gotovo ne sme dopustiti znanega poudarka, da so to pogodbe 'vzemi ali pusti', razen seveda v nekaterih primerih, kjer imajo franšizodajalci pogodbe, ki vsebujejo določila, o katerih se ni možno pogajati. Takšne pogodbe uveljavljajo večji franšizni sistemi, kot so McDonald's, Zara, Shell, Burger King, OMV itd. ter tudi manjši, kadar ocenijo, da je za njihov sistem dovolj zanimanja.«

 


Nadaljevanje branja članka je dostopno samo naročnikom revije Obrtnik podjetnik! Naročite se na revijo.

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"