Podjetnik logo
 

Posojanje novincem

Avtor: Aleš Hauc | Objava: 10.07.1994

Zakaj poslovne banke bolj zaupajo uveljavljenim malim zasebnim podjetjem kot pa nanovo ustanovljenim?



Nekateri - predvsem novi - zasebni podjetniki menijo, da naj bi poslovne banke in druge finančne organizacije v večjem obsegu finančno servisirale nanovo ustanovljena mala zasebna podjetja, saj večina teh ne more pričeti s poslovanjem brez najetega poso-jila. Takšna podjetja bolj potrebujejo razumevanje posojiloda-jalcev kot pa že uveljavljena in finančno močna. Zato jim je treba pomagati z različnimi posojili in ugodnejšo obrestno mero, daljšim odplačilnim rokom, odlogom plačila prve anuitete ter z drugimi prijemi.

Od poslovne ideje do naložbenega programa

Nekatere poslovne banke in drugi posojilodajalci se s takšnimi pogledi ne strinjajo in zagovarjajo mnenje, da so vla-ganja v nova mala zasebna podjetja veliko bolj tvegana kot v podjetja, ki poslujejo že dalj časa in so finančno močnejša, zato jih je treba obravnavati posebej previdno. To pomeni, da je treba najprej preveriti poslovno idejo, nato kreditno sposobnost, potem pa določiti še obseg kapitala, ki ga bo banka posodila nanovo ustanovljenemu malemu zasebnemu podjetju. Podatek o obsegu tega kapitala najdemo na pasivni strani otvoritvene bilance malega zasebnega podjetja v razdelku, kjer družbeniki družbe načrtujejo najem tujega - torej izposojenega - kapitala v obliki bančnega posojila, ki ga uvrščamo med obveznosti družbe. O otvoritveni bilanci smo pisali že v prejšnji številki Podjetnika, še enkrat pa bi radi poudarili, da mora vodstvo družbe v ustanavljanju pred razgovori s predstavniki poslovne banke imeti natančno izdelano otvoritveno bilanco. Če pa vodstvo družbe načrtuje najem dolgoročnega naložbenega posojila, mora pri svetovalni ustanovi naročiti še izdelavo naložbenega programa.

Obseg dodatnega, torej sposojenega kapitala je odvisen od številnih dejavnikov, med katerimi naj omenimo premoženjsko stanje podjetja ali pa njegovega vodstva in družbenikov. To je pomembno zaradi zavarovanja posojila (na primer nepremičnine, ki bi jih podjetje oziroma družbeniki banki ponudili v zastavo kot hipoteko; nujna je seveda izdelava celovite analize stalnega premoženja v obliki stvari - zemljišč ali zgradb, ki so namenjeni za zavarovanje posojila kot hipoteka). Na višino posojila vpliva tudi predvidena plačilna sposobnost podjetja, ki izhaja iz pro-jekcije načrtovanega denarnega toka podjetja in je osnova za izračun sposobnosti odplačila posojila, torej glavnice z obrestmi in drugimi stroški financiranja itd. Ta in še druge podatke pos-lovna banka pridobi iz naložbenega programa, če podjetje pričakuje odobritev dolgoročnega posojila.

Visoka stopnja tveganja pri nanovo ustanovljenem zasebnem podjetju je tudi razlog, zaradi katerega poslovna banka uporabi za zavarovanje posojila več instrumentov kot pri že uveljavljenih podjetjih, najpogosteje pa določi tudi višjo realno obrestno mero. Posojilodajalci zagovarjajo tako ravnanje s stališča, da novega podjetja še ne morejo uvrstiti v primeren bonitetni razred, saj ne morejo ugotavljati uspešnosti njegovega poslovanja na daljši rok (na primer nad eno leto). In končno - kdo lahko jamči posojilodajalcu, da bo novo podjetje najeto posojilo vrni-lo? Problemi, ki nastajajo v začetnem obdobju poslovanja, so tudi posledica neizkušenosti in nezadostne usposobljenosti vodstva malega podjetja. Če podjetje ne doseže načrtovane realizacije, v tem obdobju ne bo moglo vrniti anuitet najetega posojila (razen če podjetje najame kratkoročno posojilo in s tem denarjem odplača anuitete, vendar dolgoročno takšno početje vodi v propad). Višja obrestna mera posojila, odobrena nanovo ustanovljenemu malemu podjetju, je plačilo posojilodajalcu za prevzeto visoko tveganje. V finančnem svetu je takšno početje popolnoma normalno.

Pomembna je tudi sestava premoženja

Problem višje obrestne mere za posojila, ki jih posojiloda-jalci odobravajo nanovo ustanovljenim malim zasebnim podjetjem, je možno reševati na več načinov, seveda v odvisnosti od posoji-lodajalčeve poslovne politike. Kot smo že zapisali, je obrestna mera kot cena kapitala odvisna od številnih dejavnikov. Eden izmed teh je tudi primeren obseg lastnega, torej osnovnega kapi-tala nanovo ustanovljenega malega podjetja. Poslovne banke pravi-loma financirajo naložbe za začetek poslovanja le do okoli petde-setih odstotkov celotne predračunske vrednosti naložbe. Ob večjem lastnem kapitalu podjetja bo posojilo manjše, s tem pa se bodo znižali tudi stroški financiranja. Izredno pomembna je tudi sestava premoženja, ki ga načrtuje ali pa že ima malo zasebno podjetje. Če podjetje izkazuje večino premoženja v obliki obrat-nih sredstev, na primer v obliki zalog, morda za posojilodajalca ne bo tako zanimivo, kot če bi šlo za stalno premoženje, na primer v obliki zgradb, večino obratnega premoženja pa bi pod-jetje izkazalo v obliki denarja. Premoženjski portfelj nanovo ustanovljenega podjetja je torej pri presoji njegove kreditne sposobnosti pomemben.

Tvegano zadolževanje na sivem trgu

Tudi če nanovo ustanovljeno podjetje izpolni vse pogoje, ki mu jih je postavil posojilodajalec, se še vedno ni mogoče izogni-ti tveganju, da najeto posojilo ne bo poplačano v celoti in v dogovorjenem roku. Poleg problema izpada realizacije, ki smo ga že omenili, se lahko pripeti še marsikaj. Na primer: finančnik malega zasebnega podjetja, ki je komaj začelo poslovati in je pri poslovni banki najelo dolgoročno naložbeno posojilo, s tem in z lastnimi viri pa financiralo nabavo premoženja za začetek poslo-vanja (na primer zgradbo ali opremo), ugotovi, da mu zmanjkuje denarja za že zapadle obveznosti, zato se zadolži na sivem trgu denarja. Na njem pa se v večini primerov lahko izogne strogemu in pri poslovnih bankah praviloma dolgotrajnejšemu postopku prever-janja bonitete. V večini primerov je kot instrument zavarovanja posojila na sivem trgu treba predložiti samo akceptni nalog s pooblastilom za izpolnitev, v zadnjem času pa je potrebno že tudi osebno poroštvo direktorja ali družbenikov družbe. Tako se lahko malo zasebno podjetje nenadzorovano zadolži, poslovna banka, ki mu je posojilo odobrila, pa s takšnim početjem seveda ni seznan-jena.

Pri premoščanju likvidnostnih težav malega podjetja si lahko finančnik "pomaga" tako, da s kratkoročnimi viri poravnava dol-goročne obveznosti do poslovne banke iz naslova najetega posoji-la. Ker so stroški obresti na sivem trgu sorazmerno visoki, si lahko predstavljamo, kam vodi takšno početje. V tem primeru komaj ustanovljeno malo zasebno podjetje ne zdrži visokih stroškov obresti od najetih kratkoročnih in dolgoročnih posojil in se znajde v stečaju. Zato je treba poslovni banki pri zavarovanju dolgoročnega posojila ponuditi jamstva, kot so na primer akceptni nalogi s pooblastilom za izpolnitev, že prej navedena hipoteka na nepremičnino, nerizični vrednostni papirji, bianco menice z menično izjavo, osebno poroštvo direktorja ali družbenikov družbe, v nekaterih primerih (pri že delujočih malih podjetjih) pa tudi kvalitetne terjatve (cesija) itd. Vse je seveda odvisno od poslovne politike posamezne banke. Prej navedeni in še neka-teri drugi instrumenti zavarovanja pomagajo banki, da v primeru neporavnavanja obveznosti vnovči dolžnikovo zastavljeno premoženje in jih tako delno ali popolno saldira.

Probleme, s katerimi se srečujejo nanovo ustanovljena mala zasebna podjetja, je treba torej obravnavati in reševati iz zornega kota zasebnih podjetnikov in tudi poslovnih bank. Vodstva malih zasebnih podjetij se pogosto ne zavedajo odgovornosti pri najemanju večjih posojil z različnim rokom odplačevanja in v različne namene, zato posvet s svetovalci za podjetništvo in bančnimi strokovnjaki ne bo odveč.

KOMENTARJI

Če želite svoje mnenje o tem članku deliti z drugimi bralci vas vabimo, da svoje mnenje vpišete spodaj. Komentarjev ne cenzuriramo, samo v skrajnih primerih, ko gre za spodbujanje nestrpnosti, navajanje h kriminalnim dejanjem ipd. Za mnenja ne odgovarjamo.

 

 

Ime
Naslov *
Vsebina *

Prosimo seštejte triintridest in šest * 
Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"
Vpišite vaš e-naslov: *