Praksa prodaje in kupovanja v spletu

Kupovati kar iz fotelja v dnevni sobi in nasprotno - prodajati brez brez lokala, prodajalcev in skladišč. Da, to je trgovina prek interneta. Prodaja prek interneta raste v ZDA izredno hitro. Taki trendi se kažejo tudi v Evropi in postopno prihajajo tudi k nam v Slovenijo, tako da vam lahko predstavimo že nekaj izkušenj.

Na kaj naj bo pozoren prodajalec

Spekter izdelkov, ki jih lahko ponudimo prek spleta, je razmeroma širok, pri tem pa moramo upoštevati, da je slovenski kupec zmerno konzervativen in želi blago videti in otipati, preden se odloči za nakup. Po drugi strani pa je povprečni uporabnik interneta star med 18 in 35 let, ima kreditno kartico in verjame, da za določene izdelke ni potreben nakup v klasični trgovini.

Tako v tujini kot tudi pri nas se prek spleta proda največ plošč in knjig. Cena teh izdelkov ni prevelika in naslov ali avtorja lahko poiščemo v bazi podatkov, ki je običajno sestavni del take spletne strani. Iz lastne podjetniške izkušnje poznam še prodajo hrane, programske in strojne računalniške opreme ter umetniških slik in grafik. Prodaja do približno 40.000 tolarjev po enoti izdelka poteka neposredno s plačevanjem po povzetju ali s kreditno kartico. Za višje zneske pa s predračunom in plačilom računa. Cena umetniških grafik je sicer manjša, vendar hoče kupec grafiko videti, zato to ni neposredna prodaja, temveč prek interneta prodajalec in kupec samo navežeta stik.

Pri odločitvi podjetnika, ali bo organiziral prodajo svojih izdelkov ali storitev prek spleta, je treba vedeti, da v tem trenutku taka prodaja verjetno ne prinaša dobička, lahko pa je hkrati izredno reklamno in promocijsko sredstvo. Strežnika kabi.si in Si21.com imata na primer mesečno nad 17.000 uporabnikov, kar pomeni toliko potencialnih kupcev. Dobro je, če pri prodaji prek spleta ponudimo nekaj nižje cene, bazo z izdelki dovolj ažurno obnavljamo in prodane izdelke hitro dostavimo kupcu. Taka prodaja se šteje kot prodaja po pošti, zato veljajo za njo določila Zakona o varstvu potrošnikov in Pravilnika o minimalnih tehničnih in drugih pogojih, ki se nanašajo na prodajne objekte za opravljanje trgovinske dejavnosti in pogojih za prodajo blaga zunaj prodajaln.

Pri plačevanju po povzetju moramo računati z okrog 5 odstotki lažnih naročil. Odstotek takih lažnih naročil se sicer počasi zmanjšuje, vendar se jim popolnoma ne moremo izogniti. Pri plačevanju s karticami lažnih naročil ni, lahko pa kupec v obeh primerih izdelek vrne, če je to v pogojih prodaje navedeno. Najbolje je, da so pogoji prodaje navedeni na isti spletni strani, kjer se naročilo dokončno potrdi. S tem se izognemo nejasnostim in kasnejšim morebitnim tožbam. Ponudnik, na čigar strežniku teče prodaja, mora podjetniku mesečno dostavljati prijavno datoteko (log file) o dostopih in delu na spletni strani. Iz te datoteke lahko po potrebi rekonstruiramo, kdo in kdaj je bil na spletni strani, in tudi kaj je delal na spletnih straneh.

Spletne strani, na katerih poteka prodaja, lahko uporabimo tudi za pridobivanje naslovov za e-pošto in kasnejše pošiljanje različnih propagandnih sporočil.

Na spletnem strežniku podjetja KABI (www. kabi . si in www. si21. com ) smo prodajo za različne stranke (Cankarjeva založba, Nika d.o.o., Pingvin itd.) organizirali tako, da njihove spletne strani tečejo na naši strojni opremi, vsa sporočila oziroma plačila pa dejansko potekajo v naši domeni, ker kodiranje zaradi dodatne varnosti ne poteka v domeni prodajalca. Tako ima podjetnik popolnoma prost dostop prek protokola FTP do svojih spletnih strani, ki jih lahko ureja in dopolnjuje sproti. Če pa podjetnik nima dovolj znanja ali časa za urejanje svojih spletnih strani, je smiselno zaradi ažurnosti to prepustiti ponudniku, na čigar strežniku teče prodaja.

Na našem strežniku uporabljamo za kodiranje programsko opremo Stronghold Secure Web Server, ki kodira s kombinacijo simetričnega algoritma in algoritma javnega in zasebnega ključa. S kombinacijo obeh algoritmov dosežemo zadostno hitrost in kakovost šifriranja.

Z očmi kupca

Podjetnik mora vedeti, kako internetno trgovino doživlja kupec. Svoje izkušnje sem predstavil kot večkratni predavatelj na sejmih in prireditvah in tudi dobil potrditve. Podjetnik, ki se odloča za prodajo prek interneta, bo morda iz teh priporočil dobil kakšno zamisel o lastnih spletnih straneh.

Ljudje kupujemo samo izdelke, ki so primerno predstavljeni s sliko in opisom, če gre za tehnično blago naj bo v opisu čim več tehničnih podrobnosti - vsaj toliko kot v običajnem katalogu, programsko opremo naj bi prej preizkusiti v njeni neokrnjeni obliki.

Obstajati mora možnost, da pred nakupom pošljemo prodajalcu e-sporočilo, na katerega mora odgovoriti v razumnem času. Če odgovora ni, sklepamo, da prodajalec ni resen in sta torej izdelek ali storitev nekakovostna. Na spletni strani morajo biti navedeni vsaj podatki o času pošiljanja po pošti, kakšni so stroški poštnine in kdo jih plača. Najbolje je, da se k vsoti nakupa že prištejejo, tako da natančno vemo, koliko nas nakup stane. Če plačamo po povzetju ali zahtevamo predračun, ni potrebno, da so sporočila šifrirana. Zadostuje, da prednaročilo prodajalec pošlje po e-pošti.

Plačevanje s kreditno kartico pa zahteva večjo previdnost, saj je pomembno, komu zaupamo ustrezne podatke. Odsvetujem uporabo kartice na tujih pornografskih straneh za "preverjanje polnoletnosti" (age verification system). Lahko vam zaračunajo nekaj dolarjev za preverjanje polnoletnosti ali pa vam kar zaračunajo članarino.

Na slovenskih strežnikih s podatki s kartice zaenkrat še ni težav, saj je samo nekaj primerov take prodaje. Ker stvari dovolj dobro poznam, vem, da so podatki ustrezno zaščiteni. Na tujih strežnikih pa dajem te podatke samo strežnikom, katerih imena poznam že nekaj časa. Preden podatke vpišem, me mora strežnik obvestiti, da vstopam v zaščiteni del. Če tega obvestila ni, lahko z brskalnikom ugotovim, ali je stran šifrirana. Brskalnik Netscape ima v spodnjem levem kotu ikono ključ/ključavnica. Če ikono aktiviram, se izpiše sporočilo o stanju šifriranja.

V splošnem pa smo Slovenci do plačevanja s kreditnimi karticami prek interneta še nezaupljivi. Določena stopnja nezaupanja pa je kljub varnosti nujna in potrebna, saj se s širjenjem uporabe kartic na internetu povečuje tudi možnost zlorab.