Preden greste v tiskarno

Avtor: Primož Kaučič | Objava: 10.06.2003

Priprava še tako majhne tiskovine zahteva šest stopenj. Če boste katero preskočili, se vam bo maščevalo z nižjo kakovostjo in višjo ceno.



Da bi dobili vizitke, morate v tiskarno. Da bi dobili dopise, ki imajo na vrhu vaš znak, morate v tiskarno. Da bi naredili prospekt, morate v tiskarno. In ko vam vizitko, dopise, prospekt... natisnejo, je to tisto, kar ste želeli?

Velikokrat potiskani izdelki namesto veselja prinesejo veliko razočaranje. Nekaj je narobe pri črkah ali barvah, papir ni pravi in tako naprej. Da bi se izognili takšnim nesrečam, vam posredujemo nekaj izkušenj pri pripravi tiskanega materiala.

Postopek priprave

Najprej se je treba zavedati, da priprava na videz še tako enostavnega potiskanega materiala sploh ni tako preprosta, kot se zdi. Predstava, da je treba “iti v tiskarno” in da bo potem vse urejeno, je povsem zgrešena. Resna priprava tiskanega materiala - pa naj gre za vizitko ali prospekt ali celo knjigo, za vse namreč veljajo ista pravila - vsebuje naslednje stopnje:

1. Določitev koncepta. Vnaprej moramo dobro domisliti, kakšen material hočemo, kakšen vtis hočemo z njim narediti, ali bomo zanj namenili veliko ali malo denarja. Na primer, vizitka je lahko črbnobela ali barvna. Lahko je potiskana samo na eni strani ali na obeh (v tujem jeziku na drugi strani). Prospekt je lahko v formatu A4 ali zahtevna zloženka...

2. Pripravo teksta. Nato moramo za vse gradivo pripraviti tekst. Svetujemo vam, da celo za majhen prospekt poiščete slavista, ki vam ga bo lektoriral. Presenečeni boste, koliko napak ste zagrešili.

3. Oblikovanje materiala. Če naj bo vtis popoln, mora stvar v roke vzeti oblikovalec, ki bo materialu vdihnil “dodano vrednost”, izkoristil tehnološke možnosti in končno tudi poiskal najracionalnejšo izvedbo. Oblikovalec mora to, kar si je zamislil, prediskutirati tudi s sodelavci, ki bodo izpeljali računalniško pripravo, ter s tiskarjem, ki bo povedal, kakšen papir ima na voljo, koliko stane papir in tisk in podobno. Vse te odločitve morate spremljati, ker boste nosili finančne posledice.

4. Računalniško pripravo. To, kar si je oblikovalec zamislil, nato on sam, če je tega vešč, sicer pa nekdo drugi, ki obvlada računalniške programe, prelije v enega od računalniških programov, ki so posebej namenjeni oblikovanju.

5. Pripravo filmov - toda to naj se zgodi, ko bodo opravljene vse napake. Že sama faza oblikovanja in nato računalniška priprava praviloma vsebuje več korektur. Šele ko boste videli prve skice za vaš prospekt ali koledar, boste dobili vtis, ali je zamisel prava ali pa jo boste morali korigirati, dodati tekst in podobno... Šele ko boste povsem zadovoljni, naročite, naj vam v tako imenovanih repro studijih iz računalniškega dokumenta naredijoi filme, ki so osnova za tisk.

6. In zdaj lahko te filme nesete k tiskarju, ki iz filmov naredi kovinske plošče (za vsako barvo posebej), plošče vstavi v stroje in jih zavrti. V nekaj urah ali največ dneh bo vaša tiskovina stiskana.

Če se boste zavedali pomena vsake od naštetih stopenj in če boste vsaki stopnji namenili dovolj pozornosti, bo uspeh zagotovljen. Kar se tiče števila stopenj, samo še tale misel: marsikje imajo posamezne stopnje združene pod eno streho, toda to še ne pomeni, da je mogoče kakšno stopnjo preskočiti. Bo pa za vas lažje seveda, če bo tiskar poskrbel za oblikovalca, računalniško pripravo ter izdelavo filmov.

*********************************************************
Drobni nasveti

1. Svetujemo vam, da s tiskarjem, oblikovalci in drugimi sodelavci komunicirate pisno. Podpišite vse korekture in jih hranite v dvojniku. Vaš podpis je lahko v primeru, da tiskar ni upošteval popravka, vreden nekaj sto tisoč tolarjev, ker mu boste le tako dokazali krivdo.

2. Če tiskate koledarje, je pametno, če se več podjetij odloči za skupni tisk. Naslovnico koledarja z logotipom podjetja pa naj pač vsakdo pripravi po svojem okusu.

3. Pred tiskanjem ovojnic namenimo posebno pozornost njihovemu izboru. S prehodom na evropske poštne standarde so se namreč dimenzije nekaterih ovojnic spremenile. Tako imenovana amerikanka po novem meri v širino 22 in ne več 23 centimetrov. Za stare ovojnice boste odslej plačevali dražjo poštnino.

Med tiskarnami vlada zelo močna konkurenca, zato se splača zbrati ponudbe več tiskarn. Izločite najdražjo in najcenejšo ponudbo in se odločite med drugimi. Pomembno pri tem je, da izberete tiskarno, ki ima primerne stroje. Če želite tiskati barvni katalog, greste lahko tudi v večjo tiskarno, pri tisku vizitk pa se raje odločite za manjše.

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"
Vpišite vaš e-naslov: *