Predstavite se digitalno

Avtor: Esad Jakupović | Objava: 16.12.2004

V času, ko že skoraj vsako podjetje nastopa v internetu in bolj kot prej skrbi za različne slikovne predstavitve, so digitalni fotoaparati postali že nepogrešljivi.



Večina podjetij včasih ni potrebovala fotoaparata, ker je za občasne dogodke zadoščala zaposlitev fotografa. Danes predstavitve podjetij in njihovih izdelkov v veliki meri zaradi interneta postajajo vse pomembnejše. To pa danes - povedano preprosto – pomeni, da vsako podjetje potrebuje digitalni fotoaparat. Ali z drugimi besedami - digitalni fotoaparat je uporaben v vsakem podjetju: za fotografiranje izdelkov, osebja, dogodkov, obiskov in drugega. Naložba ni velika, z uporabo fotoaparata pa lahko tudi zaslužimo, če ga uporabimo v tržne namene, ali pa si vsaj priskrbimo fotografsko gradivo o podjetju.  

Glavni prednosti digitalnih fotografov sta racionalnost pri fotografiranju in elektronski zapis slike. Racionalnost je v tem, da lahko posnamemo veliko slik in sproti ocenjujemo, ali so dobre (in slabe zavržemo). Druga prednost pa je v tem, da smo morali nekoč navadne fotografije najprej skenirati in tako spremeniti v digitalno obliko, fotografija, ki je posneta z digitalnim fotoaparatom, pa je takoj pripravljena za uporabo v različnih računalniških programov in s tem za tisk, pošiljanje po e-pošti, objavi na internetu in podobno.  

Tržni bum digitalnikov

Nadaljevanje članka je vidno samo naročnikom.

Prevlada digitalnega: v letu 2003 je bil delež digitalnih fotoaparatov v svetu le tri odstotke manjši od deleža analognih, letos pa ga bo prekosil – analitiki GfK pričakujejo prodajo 43 milijonov analognih in celo 77 milijonov digitalnih fotoaparatov.
Po mnenju nemškega podjetja GfK Marketing Services je kljub gospodarski krizi globalni trg digitalnih fotoaparatov od leta 2001 rasel s 40-odstotno stopnjo. Letos pričakujejo, da bo skupna prodaja fotoaparatov dosegla 120 milijonov enot, od tega 65 odstotkov digitalnih in 35 odstotkov s filmom. Temu število je treba prišteti še približno 450 milijonov »instant« aparatov za enkratno uporabo, 14 milijonov digitalnih kamkorderjev (videokamer) in še okoli dvesto milijonov fotofonov oziroma kamerafonov, to je prenosnih telefonov, opremljenih s CCD-tipalom za statične slike oziroma video.  

Tako povečevanje prodaje digitalnih fotoaparatov je gonilna sila tudi za trg pomnilniških kartic, leč, programske opreme, brizgalnih tiskalnikov in LCD-zaslonov. Prehod iz analognega v digitalno pomeni tudi zmanjšanje števila klasično izdelanih fotografij in povečanje trga fototiskalnikov, letos za okoli 25 odstotkov.   

Težavna izbira 

Izbira digitalnega fotoaparata ni preprosta, ker na trg prihaja veliko modelov, različnih po številu slikovnih elementov (pikslov ali pik) na tako imenovanem CCD-tipalu, po kakovosti optike, optičnem in digitalnem zumu (povečevanju), velikosti LCD-zaslona, velikosti priložene pomnilniške kartice, možnostih uporabe različnih kartic in podobnem.  

V prejšnjem letu je bilo na evropskem trgu predstavljenih 450 novih modelov digitalnih fotoaparatov, torej povprečno dva nova vsak delovni dan. Letos jih je bilo še več, kar je bilo opaziti tudi na nedavnem sejmu Photokina v Kölnu (nekaj novih modelov vidite na slikah). Marsikateri potencialni uporabnik digitalnega fotoaparata pri nas je lahko srečen, da je tako velika in skrb zbujajoča množica modelov v Sloveniji precej zmanjšana že zato, ker modelov nekaterih izdelovalcev sploh ne uvažajo ali pa ne vseh. 

Cenovni razredi 

Podatke o modelih na trgu lahko poiščemo v domačih računalniških revijah, ki posvečajo pozornost tudi digitalnim fotoaparatom, na veliko spletnih mestih lahko najdemo natančne podatke in zanesljive ocene ali pa neposredno pri prodajalcih, katerim (brez zamere!) ni dobro verjeti vsega, že zato, ker »vsak cigan svojega konja hvali«.  

Digitalne fotoaparate lahko razdelimo v tri cenovne razrede: do 40 tisoč tolarjev, od 40 do 160 tisoč tolarjev in nad 160 tisoč tolarjev. V prvem, nižjem razredu so fotoaparati z dvema do tremi milijoni slikovnih pik (megapik). Pri njih ločljivost ni zadostna za kakršno koli kakovostnejše delo. Še slabše je, da to kategorijo vse hitreje zasedajo prenosni telefoni s CCD-tipalom, ki jih zadnje čase imenujejo fotofoni (fotoaparati in telefoni), ki so, povezani z naročnino, cenejši in opravljajo še druge funkcije, predvsem telefonske. V drugi oziroma srednji kategoriji so fotoaparati s tremi do petimi megapikami, v tretji oziroma višji pa aparati z več kot petimi megapikami. 

Število megapik je pomembno, ker določa možno velikost in ostrino fotografije. Med drugimi pomembnimi dejavniki so še: način snemanja, optika, možnost ročnega ostrenja in zmogljivost medija za shranjevanje. Snemanje je lahko samodejno ali ročno, lahko pa tudi z vnaprej določenimi programi. Optični zum omogoča približevanje predmeta snemanja. Ročno ostrenje omogoča dodatno ostrenje slike v korakih, v nekaj vnaprej določenih položajih ali pa nepretrgano pri dražjih fotoaparatih. Zmogljivost medija določa število posnetkov, ki jih lahko shranimo. Zmogljivosti so določene po kategorijah in jih lahko seveda povečujemo z večjimi pomnilniškimi karticami. 

V najlepši luči 

V nižjem razredu (dve do tri megapike) je snemanje samodejno, lahko z vnaprej določenimi programi, optika je fiksna, lahko z optičnim zumom, ročno ostrenje ni možno, zmogljivost (pomnilnik) medija pa je po navadi do 32 megabajtov. V srednjem razredu (tri do pet megapik) je snemanje samodejno ali ročno, z vnaprej določenimi programi, po navadi je optični zum do trikraten, ročno ostrenje je v korakih, zmogljivost pa 32 do 128 megabajtov. V tretjem razredu(več kot pet megapik) je snemanje lahko samodejno, lahko pa tudi ročno, optični zum je najmanj trikraten, predvidene so izmenljive leče, ročne ostrenje obstaja, zmogljivost kartic pa je večja od 128 megabajtov.  

Poučiti se moramo tudi o drugih dejavnikih, ki vplivajo na kakovost fotografij, o uporabi in sestavi fotoaparata: optiki, snemanju, napajanju, pomnilniških karticah, merah in oblikovanju.  Digitalni fotoaparat podobno kot računalnik vedno preplačamo. Kmalu po nakupu namreč ugotovimo, da tak fotoaparat prodajajo po še nižji ceni oziroma bi za toliko denarja zdaj dobili morda večjo ločljivost, boljšo optiko, večji pomnilnik ali dodatne zmogljivosti. Pri napravah, ki se hitro razvijajo, še zlasti če se dobro prodajajo, je pač tako - tudi cene se hitro znižujejo. To seveda ni ovira za nakup, le razlog več, da o njem dobro premislimo. Če fotoaparat zares potrebujemo, z nakupom ni treba odlašati, le o fotoaparatih se moramo bolje informirati in modele tudi preizkusiti. Če pa ga potrebujemo za poslovanje, je prostora za dvome še manj.  

Preden se odločite za nakup, dobro premislite, za kaj boste uporabljali digitalni fotoaparat. Izbira je namreč lažja in nakup boljši, če natančno veste, kaj vse boste fotografirali. Pomembno je, ali so slike namenjene le lastni uporabi (za dokumentacijo) ali pa tudi za predstavljanje izdelkov, oseb in podjetja drugim - tako se je treba prikazati v »najlepši luči«, torej v višji ločljivosti in lepših barvah.

Trikrat meri, enkrat reži

Mnogi fotografski začetniki si želijo fotoaparat, s katerim lahko le namerijo in slikajo, z njim pa vseeno posnamejo slike, dovolj dobre za tiskanje na standardnem formatu fotografije 15 x 10 centimetrov. Želijo si tudi zaslon LCD TFT z diagonalo pet centimetrov za predogled posnetka ali poznejši pregled in brisanje posnetkov. Najboljše zmogljivosti digitalnega fotoaparata za mnoge uporabnike pomenijo: CCD-tipalo s tremi milijoni slikovnih elementov (tri megapike), USB-priključek in podobno. Take fotoaparate dobimo že za 40 tisoč tolarjev. So tudi cenejši, a so preskromni za poslovno uporabo.

Med najpomembnejšimi dodatnimi zmogljivostmi digitalnega fotoaparata je optični iskalnik, ki vam omogoča tudi fotografiranje pri močnem soncu, ko se na TFT-zaslonu ne vidijo podrobnosti. Z njim lahko varčujete baterije, tako da izključite zaslon. Boljši fotoaparati imajo tudi pasivni LCD-zaslon za prikaz glavnih nastavitev in števila slik.

Najvišja ločljivost fotoaparata je odvisna od velikosti CCD-tipala. Fotoaparat s tipalom dveh megapik dela fotografije z ločljivostjo le 1600 x 1200, fotoaparat s tremi ali štirimi megapikami pa že dela slike, ki tudi pri tiskanju povečav ohranijo globino.

Za kakovostnejše fotografiranje je potrebno več ročnih krmil gorišča, odprtine, hitrosti zaklepanja in beline. Številni fotoaparati ponujajo prednastavljene oziroma programirane načine, ki omogočajo izboljšanje fotografiranja brez poglobitve v tehnične podrobnosti. Koristno je tudi imeti na voljo različne bliskovke.

Pri primerjanju fotoaparatov je treba predvideti tudi skrite stroške. Vsi boljši fotoaparati imajo izmenljive pomnilniške kartice, kot so CompactFlash, Secure Digital ali x-D Picture Card, za povečanje zmogljivosti shranjevanja.

Nekateri fotoaparati so opremljeni z obnovljivimi akumulatorji, kar prispeva k njihovi kompaktnosti, drugi pa so opremljeni z odstranljivimi baterijami – kupiti je treba obnovljive baterije in polnilnik.

Pred nakupom digitalnega fotoaparata je treba pogledati več modelov, ki približno ustrezajo našim željam, in jih preizkusiti pri fotografiranju. Za izbiro dražjega fotoaparata velja staro pravilo: trikrat meri, enkrat reži.

 
Kako deluje digitalni fotoaparat

Osrednji del vsakega fotoaparata je medij za zapisovanje slike. Pri klasičnih fotoaparatih je to fotografski film s plastjo na svetlobo občutljivega srebrnega bromida ali jodida v želatinski emulziji. Zapisovalni medij pri digitalnih fotoaparatih je CCD-tipalo, ki je vdelano v sklop elektronskih, optičnih in mehanskih delov. Digitalni fotoaparat je pravzaprav kombinacija tipalne naprave, ki zajema slike, analogno-digitalnega pretvornika, ki slike prikroji v »računalniku prijazno« digitalno obliko, in pomnilniškega sistema, ki podatke hrani, preden jih s komunikacijskim sistemom pošlje v računalnik, tiskalnik ali televizor.

CCD-tipalo deluje kot elektronska različica človeškega očesa. Vsako tipalo vsebuje nekaj milijonov slikovnih elementov (pik), pravzaprav fotodiod, namenjenih zbiranju svetlobe in pretvarjanju optičnih podatkov v električni naboj. Pri digitalnem ustvarjanju slike leča svetlobo, ki prihaja v fotoaparat, usmeri na CCD-tipalo (lahko tudi CMOS) v njegovi notranjosti. Tipalo pretvarja svetlobo v električno napetost oziroma signal.

Bliskovni (flash) pomnilnik omogoča shranjevanje (na sliki je kartica CompactFlash).
Pike in ločljivost

Ločljivost je ključni dejavnik, ki odloča ne le o možnostih obdelave in tiskanja slik, temveč tudi o ceni digitalnega fotoaparata. Višja ločljivost pomeni višjo ceno. Digitalni fotoaparati omogočajo različne ločljivosti, ki jih izbiramo odvisno od namena fotografij. Če si, na primer, želimo sliko samo poslati po elektronski pošti, je njena ločljivost lahko nižja. Če pa jo nameravamo natisniti v reviji, je seveda potrebna visoka ločljivost.

Pri digitalnih fotoaparatih je ločljivost podobna tisti pri tiskanju slike, le da ima digitalni značaj - izraža število slikovnih elementov (pikslov oz. pik) na tipalu, ki ustvarjajo sliko. Tipalo je digitalni ustreznik filma, ki pa ga lahko uporabljamo mnogokrat. Ločljivost izražamo kot zmnožek števila vodoravnih pik in števila navpičnih pik. Tipična ločljivost je 2160 vodoravnih in 1440 navpičnih pik, kar torej znaša 3.110.400 pik oziroma 3,1 megapike.

Velikost slike, natisnjene na papirju v reviji ali na fotografskem papirju, je odvisna od ločljivosti. Pri eni megapiki je slika lahko velika največ 18 x 13 centimetrov, pri dveh megapikah 25 x 20 centimetrov, pri treh 35 x 28 centimetrov, pri štirih 76 x 25 centimetrov in tako naprej. Če pa pričakujete zares dobro kvaliteto pri tisku, pa zahteve dodatno preverite pri vaših sodelavcih v računalniški pripravi tiska oziroma tiskarni.

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"
Vpišite vaš e-naslov: *