Predstavite se digitalno

Večina podjetij včasih ni potrebovala fotoaparata, ker je za občasne dogodke zadoščala zaposlitev fotografa. Danes predstavitve podjetij in njihovih izdelkov v veliki meri zaradi interneta postajajo vse pomembnejše. To pa danes - povedano preprosto – pomeni, da vsako podjetje potrebuje digitalni fotoaparat. Ali z drugimi besedami - digitalni fotoaparat je uporaben v vsakem podjetju: za fotografiranje izdelkov, osebja, dogodkov, obiskov in drugega. Naložba ni velika, z uporabo fotoaparata pa lahko tudi zaslužimo, če ga uporabimo v tržne namene, ali pa si vsaj priskrbimo fotografsko gradivo o podjetju.  

Glavni prednosti digitalnih fotografov sta racionalnost pri fotografiranju in elektronski zapis slike. Racionalnost je v tem, da lahko posnamemo veliko slik in sproti ocenjujemo, ali so dobre (in slabe zavržemo). Druga prednost pa je v tem, da smo morali nekoč navadne fotografije najprej skenirati in tako spremeniti v digitalno obliko, fotografija, ki je posneta z digitalnim fotoaparatom, pa je takoj pripravljena za uporabo v različnih računalniških programov in s tem za tisk, pošiljanje po e-pošti, objavi na internetu in podobno.  

Tržni bum digitalnikov

Po mnenju nemškega podjetja GfK Marketing Services je kljub gospodarski krizi globalni trg digitalnih fotoaparatov od leta 2001 rasel s 40-odstotno stopnjo. Letos pričakujejo, da bo skupna prodaja fotoaparatov dosegla 120 milijonov enot, od tega 65 odstotkov digitalnih in 35 odstotkov s filmom. Temu število je treba prišteti še približno 450 milijonov »instant« aparatov za enkratno uporabo, 14 milijonov digitalnih kamkorderjev (videokamer) in še okoli dvesto milijonov fotofonov oziroma kamerafonov, to je prenosnih telefonov, opremljenih s CCD-tipalom za statične slike oziroma video.  

Tako povečevanje prodaje digitalnih fotoaparatov je gonilna sila tudi za trg pomnilniških kartic, leč, programske opreme, brizgalnih tiskalnikov in LCD-zaslonov. Prehod iz analognega v digitalno pomeni tudi zmanjšanje števila klasično izdelanih fotografij in povečanje trga fototiskalnikov, letos za okoli 25 odstotkov.   

Težavna izbira 

Izbira digitalnega fotoaparata ni preprosta, ker na trg prihaja veliko modelov, različnih po številu slikovnih elementov (pikslov ali pik) na tako imenovanem CCD-tipalu, po kakovosti optike, optičnem in digitalnem zumu (povečevanju), velikosti LCD-zaslona, velikosti priložene pomnilniške kartice, možnostih uporabe različnih kartic in podobnem.  

V prejšnjem letu je bilo na evropskem trgu predstavljenih 450 novih modelov digitalnih fotoaparatov, torej povprečno dva nova vsak delovni dan. Letos jih je bilo še več, kar je bilo opaziti tudi na nedavnem sejmu Photokina v Kölnu (nekaj novih modelov vidite na slikah). Marsikateri potencialni uporabnik digitalnega fotoaparata pri nas je lahko srečen, da je tako velika in skrb zbujajoča množica modelov v Sloveniji precej zmanjšana že zato, ker modelov nekaterih izdelovalcev sploh ne uvažajo ali pa ne vseh. 

Cenovni razredi 

Podatke o modelih na trgu lahko poiščemo v domačih računalniških revijah, ki posvečajo pozornost tudi digitalnim fotoaparatom, na veliko spletnih mestih lahko najdemo natančne podatke in zanesljive ocene ali pa neposredno pri prodajalcih, katerim (brez zamere!) ni dobro verjeti vsega, že zato, ker »vsak cigan svojega konja hvali«.  

Digitalne fotoaparate lahko razdelimo v tri cenovne razrede: do 40 tisoč tolarjev, od 40 do 160 tisoč tolarjev in nad 160 tisoč tolarjev. V prvem, nižjem razredu so fotoaparati z dvema do tremi milijoni slikovnih pik (megapik). Pri njih ločljivost ni zadostna za kakršno koli kakovostnejše delo. Še slabše je, da to kategorijo vse hitreje zasedajo prenosni telefoni s CCD-tipalom, ki jih zadnje čase imenujejo fotofoni (fotoaparati in telefoni), ki so, povezani z naročnino, cenejši in opravljajo še druge funkcije, predvsem telefonske. V drugi oziroma srednji kategoriji so fotoaparati s tremi do petimi megapikami, v tretji oziroma višji pa aparati z več kot petimi megapikami. 

Število megapik je pomembno, ker določa možno velikost in ostrino fotografije. Med drugimi pomembnimi dejavniki so še: način snemanja, optika, možnost ročnega ostrenja in zmogljivost medija za shranjevanje. Snemanje je lahko samodejno ali ročno, lahko pa tudi z vnaprej določenimi programi. Optični zum omogoča približevanje predmeta snemanja. Ročno ostrenje omogoča dodatno ostrenje slike v korakih, v nekaj vnaprej določenih položajih ali pa nepretrgano pri dražjih fotoaparatih. Zmogljivost medija določa število posnetkov, ki jih lahko shranimo. Zmogljivosti so določene po kategorijah in jih lahko seveda povečujemo z večjimi pomnilniškimi karticami. 

V najlepši luči 

V nižjem razredu (dve do tri megapike) je snemanje samodejno, lahko z vnaprej določenimi programi, optika je fiksna, lahko z optičnim zumom, ročno ostrenje ni možno, zmogljivost (pomnilnik) medija pa je po navadi do 32 megabajtov. V srednjem razredu (tri do pet megapik) je snemanje samodejno ali ročno, z vnaprej določenimi programi, po navadi je optični zum do trikraten, ročno ostrenje je v korakih, zmogljivost pa 32 do 128 megabajtov. V tretjem razredu(več kot pet megapik) je snemanje lahko samodejno, lahko pa tudi ročno, optični zum je najmanj trikraten, predvidene so izmenljive leče, ročne ostrenje obstaja, zmogljivost kartic pa je večja od 128 megabajtov.  

Poučiti se moramo tudi o drugih dejavnikih, ki vplivajo na kakovost fotografij, o uporabi in sestavi fotoaparata: optiki, snemanju, napajanju, pomnilniških karticah, merah in oblikovanju.  Digitalni fotoaparat podobno kot računalnik vedno preplačamo. Kmalu po nakupu namreč ugotovimo, da tak fotoaparat prodajajo po še nižji ceni oziroma bi za toliko denarja zdaj dobili morda večjo ločljivost, boljšo optiko, večji pomnilnik ali dodatne zmogljivosti. Pri napravah, ki se hitro razvijajo, še zlasti če se dobro prodajajo, je pač tako - tudi cene se hitro znižujejo. To seveda ni ovira za nakup, le razlog več, da o njem dobro premislimo. Če fotoaparat zares potrebujemo, z nakupom ni treba odlašati, le o fotoaparatih se moramo bolje informirati in modele tudi preizkusiti. Če pa ga potrebujemo za poslovanje, je prostora za dvome še manj.  

Preden se odločite za nakup, dobro premislite, za kaj boste uporabljali digitalni fotoaparat. Izbira je namreč lažja in nakup boljši, če natančno veste, kaj vse boste fotografirali. Pomembno je, ali so slike namenjene le lastni uporabi (za dokumentacijo) ali pa tudi za predstavljanje izdelkov, oseb in podjetja drugim - tako se je treba prikazati v »najlepši luči«, torej v višji ločljivosti in lepših barvah.