Prekletstvo najnižje cene

Kot podjetnik ali celo fizična oseba se ob nakupu lahko odločam samostojno, lahko ravnam kot skrben gospodar. V javnih ustanovah in državnih podjetjih pa so zavezani upoštevati pravila javnega naročanja. Tudi v teh primerih je možno doseči, da ne bo izbrana najcenejša, ampak najboljša ponudba. Če seveda že razpis zastavimo tako, da je ponujena cena le eden od kriterijev za izbor.

Seveda se moramo pozabavati, zakaj najcenejša ponudba običajno tudi ni najboljša. Najprej moramo pogledati, ali imamo tehnično specifikacijo za izdelavo ponudbe oblikovano tako, da bodo ponudniki ponudili najustreznejše in ne najcenejše materiale. Če se to nanaša na gradnjo ali obsežnejše adaptacije, mora biti tehnična specifikacija plod poglobljenega dialoga s projektantom. Danes so na trgu »sistemi« gradnje, izolacije  Torej se s projektantom, ki mora vse to poznati, pogovorimo o prednostih posameznih »sistemov« in njihovih slabostih. Projektant mora tudi poznati njihove približne cene in predvsem trajnostne garancije. Ko to imamo, je na nas, da sprejmemo posamezne odločitve.

Seveda je razpoložljivi denar izredno pomemben dejavnik pri odločanju, saj imamo skoraj vsi omejene finančne možnosti. Zato nikar ne izberimo odlične rešitve, ki nas bo spravila v velike denarne težave. Hkrati pa se tudi ne odločimo za najnižji cenovni nivo, potem pa upamo, da se bo vseeno izšlo. Če je kupček denarja premajhen, potem premislimo, ali ni bolje z investicijo počakati.

Nadzornik nam lahko veliko prihrani

Ko skupaj z projektantom zakoličimo eno ali več dopustnih variant izvedbe investicije, ostane še sama izvedba. Imamo osnovo, da z zbiranjem ponudb poiščemo najboljšega ponudnika. Tu moramo vključiti še enega strokovnjaka, ki bo »branil naše barve«. Nadzornika! Ker ne investiramo vsak dan in tudi nismo poznavalci gradbene stroke, pač nimamo operativnih izkušenj z gradnjo. Žal se pri nas pozna, da od »gradnje na ključ« v preteklosti žal še vedno nismo prišli do pravilne delitve vlog: da imamo investitorja, nadzornika in izvajalca. Če bi to imeli, potem, recimo, ne bi v ljubljanski onkološki inštitut vgradili cevi, ki so prerjavele že v nekaj letih! Nadzorni je običajno uradno podjetje, pri manjših projektih pa lahko najamete tudi kakšnega gradbenega inženirja. Bistveno je, da se zaveda, da zastopa vas in ne išče praktičnih rešitev za olajšanje dela izvajalca.

Temu dobremu operativcu dajte v pregled projekt, da preveri, ali je projektant res zajel vse podrobnosti, ki se bodo pojavile pri gradnji. Pregledal bo tudi, ali je projektant pravilno ocenil sedanje stanje (predvsem pri adaptacijah). Ko boste namreč iskali in dobili ponudbo, je projekt vedno tudi sestavni del pogodbe. Saj poznate, kako sladko je bilo za slovenska podjetja sklepati razne anekse. Tem se morda ne boste mogli izogniti, vendar če je ponudba pravilno sestavljena, so opredeljene cene (vključno s popustom) in določilo, da te veljajo tudi za morebitna dodatna dela. Če niste državna ustanova, ki mora iskanje ponudb javno objaviti, potem s pomočjo projektanta in nadzornika opredelite nekaj izvajalcev, ki bi bili takšno delo glede na reference sposobni opraviti. Več jih je, tem bolje, vendar ni vsak gradbeni s. p. ali d. o. o. sposoben kakovostno narediti želenega. Ko dobite ponudbe, je potrebno opraviti njihovo analizo, kar s tehničnega stališča naredi vaš nadzorni, s cenovnega pa se tega lotite kar sami. Preverite natančno tudi morebitne variantne predloge, vendar vztrajajte pri projektu, če je ta kakovostno pripravljen.

Ker pa gradite nekaj, kar naj bi trajalo 10 in več let in se skrite napake dejansko lahko pokažejo po nekaj letih, se morate tudi vprašati, ali bo ta izvajalec takrat še posloval. Garancije izvajalca za odpravo skritih napak vam namreč brez tega nič ne pomagajo! To lahko ugotovite s pregledom referenc (ali segajo precej v preteklost), ne pa z vpogledom v bonitete. Če niste naročnik, z malo truda najdete prijatelja, ki to je. In potem je izbira enostavna. Skoraj nikoli ne bo najnižja ponudba najugodnejša. Pri javnih razpisih morate vnaprej predvideti, kolikšen je delež vpliva cene glede na druge kriterije. Naj vam za nekaj dražjo izbiro ne bo žal, ker boste ob dobrem nadzoru vedeli, da ste ravnali pametno.

Tudi pri opremi naj cena ne bo edini kriterij

Podobno velja tudi pri izboru opreme. Tu ni pomembna osnovna cena in specifikacija. Pomembno je tudi, kaj se bo dogajalo po vgraditvi. Običajno garancijska doba ne pokriva življenjske dobe. Torej naredite sami ali pa nekdo, ki se malo spozna, raziskavo, kako je s servisi. Koliko je njihova urna postavka, ali je le en pooblaščen serviser ali jih je več, tako da lahko izbiramo. Pozanimajte se tudi, koliko so, recimo, cene nekaj glavnih rezervnih delov. Ne pozabite tudi pogledati energetske učinkovitosti naprave. Ko imamo to vse pred seboj, pa se lahko odločimo med cenejšo varianto, z večjo verjetnostjo, da nas bo naprava pozneje več stala, in običajno dražjo z manjšimi poznejšimi pričakovanimi izdatki. Poleg omejenosti razpoložljivega denarja tu nastopi še naša osebnostna lastnost. Ali želimo, da smo na »sigurnem« ali pa si mislimo, da se nam stvari ne bodo kvarile. In tudi tu je potem odločitev običajno enostavna. Boste izbrali najcenejšo?