Podjetnik logo
 

Prekmurski inkubator

Avtor: Janez Korošec | Objava: 10.02.2002

Kako dolgoročno posrkbeti za kadre in mladim odpreti perspektive bodisi v zaposlitvi ali pri ustanavljanju novih podjetij.



Že pred nekaj leti so v Prekmurju, še posebej podjetniki in managerji, začeli spoznavati, da je vse težje zagotavljati nove, mlade, sposobne in predvsem ustvarjalne ter obetajoče kadre. Struktura mladih, ki se šolajo, za njihovo regijo niti ni tako porazna in tudi zanimanja za visoke šole je dovolj. Toda problem se zaostruje predvsem zato, ker ni dovolj jasnih usmeritev za določene profile, ki bodo potrebni v prihodnosti, ni pravih izzivov, ki naj bi privabljali in navduševali mlade, predvsem pa je premalo vsega tistega, dovolj vabljivega, kar bi zagotavljalo, da se novi strokovnjaki po šolanju vračajo v domače okolje. Zato so na obrtni regijski zbornici sprožili pobudo, da bi začeli resneje razmišljati o svojem, prekmurskem inkubatorju kadrov. Izhajali so iz spoznanja, da so najboljši tisti kadri, ki do okolja, kjer delajo in živijo, čutijo pripadnost. To pa so seveda predvsem domačini.

Pomagati diplomantom do službe, podjetjem do kadrov

“Naše temeljno načelo je, da bi na eni strani pomagali študentom, pravzaprav že tudi dijakom, ki bodo šele po letu ali dveh odšli na fakultete, ter jim po končanem študiju zagotovili ustrezno zaposlitev, na drugi strani pa želimo pomagati podjetjem in jim zagotoviti potrebne kadre. Ta naloga pa še zdaleč ni tako enostavna, kot si morda kdo predstavlja. Zato za zdaj šele orjemo ledino”, nam je razlagal študent in že tudi podjetnik Matjaž Pavlinjek. “Pripravili smo že promocijo in začeli urejati zbirko podatkov. Gre za sezname študentov, za smeri njihovega študija, za njihove želje glede zaposlitve, ocene o osebnih sposobnostih in podobno. Lahko že rečem, da so pobudo mladi sprejeli z velikim zanimanjem, kar precej podjetij in podjetnikov pa tudi. Osnovno bazo podatkov smo dobili iz ŠOU, torej študentske organizacije, informacije zbiramo na prireditvah, kot je na primer tekmovanje mladih tehnikov, pa še po drugih, predvsem osebnih zvezah. Razdelili smo dokaj obsežne vprašalnike, iz katerih smo že marsikaj novega spoznali in zvedeli. Res je sicer, da so za zdaj zapisani v osnovni zbirki podatkov le tisti, ki so na nek način vsaj nekje aktivni. Toda res je tudi, da mora vsakdo načelno že pred zaposlitvijo nekje delovati, če hoče kaj več zvedeti, se znajti, imeti širino za dojemanje novega in boljšega ter biti pozneje strokovno prodoren.”

Iz vprašalnika in osebnih pogovorov so ugotovili tudi to, da študentje, ko se vpišejo na fakultete, sicer počasi, toda vse bolj izgubljajo stike z domačim okoljem, torej tudi z matičnimi podjetji. Nekatere, ki so celo dobivali štipendije, je treba po diplomi skorajda prisilno privleči na delo k štipenditorju, in takšno zaposlitev potem seveda sprejemajo kot nekakšno kazen in pokoro. Zato bodo vprašanjem medsebojnega komuniciranja posvetili še posebno pozornost, organizirali pogovore in izmenjave mnenj ter celovito seznanjali študente z aktualnimi zadevami iz domačih krajev in regije. Hkrati pa naj bi poskrbeli tudi za možnost, če ne celo za obveznost, da mladi študentje praviloma vsako leto za določen čas prihajajo na prakso in so za svoje delo tudi primerno nagrajeni.

Za načrte, ki jih imajo, pa je seveda potreben denar, ki bi si ga morali zagotoviti predvsem sami. Zato so se zavzeli za ustanovitev zavoda, ki se lahko kot ustanova prijavlja na razpise in pobude. Seveda zagotovo ne bo šlo brez finančne pomoči podjetij. Podprle so jih že nekatere ustanove in organizacije, še posebej Zveza organizacij za tehnično kulturo, povezali pa so se že tudi s klubom managerjev in lokalno razvojno agencijo. Prav pred kratkim pa je začel že na tej podlagi delovati klub mladih pomurskih podjetnikov.

Jedro inkubatorja

Osnovno in delovno jedro sestavljajo štirje mladi strokovnjaki, od katerih vsakdo izhaja iz drugega področja, zatrjujejo pa, da jim to pomeni velik izziv. Dr. Mičo Slavinec, fizik, je predavatelj na univerzi in ima tesne stike s šolstvom, Branko Žunec je predavatelj na ekonomski fakulteti in GEA Collegu, Matjaž Pavlinjek je sicer še študent, vendar hkrati že podjetnik, diplomirani ekonomist Tomaž Flegar pa je, kot mu priznavajo, predvsem človek idej, ki jih pri svojem delu in načrtovanju še posebej potrebujejo. Skupino podpira direktor Zavarovalnice Triglav Rudi Cipot. Zavedajo se, da morajo natanko vedeti, kaj hočejo doseči, trmasto vztrajati pri uresničitvi sprejete zamisli, predvsem pa delovati na podlagi timskega dela in enotnosti.


Možnosti za obetavne začetnike

V inkubatorju pa razmišljajo tudi, kako bi lahko pospešili nastajanje novih podjetij. Razmišljajo, kako bi omogočili najem kredita pod posebnimi pogoji in uvedli nekakšen mentorski sistem. Če imajo mladi zares dobre ideje in dovolj utemeljena zagotovila, potem bodo dobili za začetek in za določeno dobo brezplačno v uporabo potrebne prostore, mentorje za prve korake, dodatne ideje s strani inkubatorja, nasvete in vso potrebno strokovno pomoč. Svetovalci naj bi začetniku predvsem pomagali prebroditi začetne težave, pri čemer gre zlasti za organizacijo dela, komercialne posle, iskanje trgov, finančne zadeve, ustrezen odnos do partnerjev in zaposlenih ter podobno.

KOMENTARJI

Če želite svoje mnenje o tem članku deliti z drugimi bralci vas vabimo, da svoje mnenje vpišete spodaj. Komentarjev ne cenzuriramo, samo v skrajnih primerih, ko gre za spodbujanje nestrpnosti, navajanje h kriminalnim dejanjem ipd. Za mnenja ne odgovarjamo.

 

 

Ime
Naslov *
Vsebina *

Prosimo seštejte triintridest in devet * 
Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"
Vpišite vaš e-naslov: *