Podjetnik logo
 

Prenos znanja je dvosmeren proces

Avtor: Anton Šijanec | Objava: 10.04.2015

Vemo dovolj, smo dovolj pametni, se bodo sploh pogovarjali z nami, bomo lahko hodili v korak z njimi in podobno, so pogosti dvomi vseh tistih, ki se odločajo, da prvič dvignejo telefonsko slušalko in dajo pobudo izobraževalni ali raziskovalni organizaciji za sodelovanje. Ne! Z dvomi proč, pomislite, koliko energije in znanja ste vložili v to, da ste sploh prišli do tega, da je v vas dozorelo spoznanje, da potrebujete sodelovanje tako imenovanih centrov znanja.


Pomembna je pot do cilja!

 

V nobenem primeru se ne smete počutiti, da ste kakor koli v podrejenem položaju. Ste partner, ste sodelavec, na področju razvoja svojega proizvoda ali storitve ste največji strokovnjak! S sodelovanjem lahko partnerji v tem procesu le pridobijo.

 

Mojca Č. Andolšek in Bojan Črtalič, hči in oče,
predstavnika druge in tretje generacije uspešnega
družinskega podjetja FerroČrtalič, d. o. o.

Z izjemo res redkih izjem na strani centrov znanja je prav stran industrije, obrti in podjetništva tista, ki praviloma daje pobude za sodelovanja. To je značilno za podjetniški način razmišljanja in delovanja. Dogaja se praviloma šele takrat, ko potrebe po raziskavah in znanju presežejo nivo ali opremljenost hišnih laboratorijev v podjetjih, kjer gojimo vsak svoj razvoj.

 

Tokratni prispevek smo pripravili skupaj z izrazito razvojno naravnanim obrtnim podjetjem, katerega temelji segajo že tri generacije nazaj. S svojimi stroji in tehnologijami peskanja so nepogrešljiv partner v evropski in svetovni industriji. Obiskali smo podjetje FerroČrtalič, d. o. o. s Sel pri Dolenjskih Toplicah, pogovarjali smo se z Bojanom Črtaličem, prokuristom podjetja.

 

 

 

 

 

 

 

S katerimi izobraževalnimi in raziskovalnimi institucijami v vašem domačem okolju sodelujete, kako poteka sodelovanje z njimi, imate kakšne konkretne koristi od sodelovanja z njimi?

 

»V domačem okolju še največ sodelujemo s Šolskim centrom iz Novega mesta, ki poleg srednješolskega združuje tudi višješolski študij strojništva. To sodelovanje obravnavamo zelo dolgoročno. Z njimi imamo pogodbo, da lahko njihovi dijaki pri nas opravljajo obvezno prakso, občasno pa mi izvedemo strokovne seminarje na sami šoli. Tako jih seznanimo z našim delom in nekatere pritegnemo k sodelovanju tudi pozneje. Kar nekaj smo jih pri nas že zaposlili. Ugotovili smo namreč, da moramo šoli na srednješolskem in višješolskem nivoju predvsem dajati. Znanje, ki ga tam dijaki in študenti pridobijo, je enako že zadnjih 30 let in dejansko zaostaja za realnim stanjem v tehnologijah, ki nas obkrožajo danes in tu. Problem je v tem, da šolski program teh tem še ne predvideva, tudi profesorji o tem ne vedo dovolj, zato se mladi teh tehnologij niti ne zavedajo, čeprav so tehnologije obdelave površin materialov izrednega pomena. 

 

 

Mi pa potrebujemo kader, ki bo iz šol prišel vsaj seznanjen s tehnologijami, ki se v sedanjem času uporabljajo. Zato težimo k temu, da bi vsako leto in vsaki generaciji lahko predstavili naše procese in tehnologijo.Znanja je pri nas veliko, zbiramo ga z vsega sveta, spremljamo strokovno literaturo in delo najbolj znanih institutov, udeležujemo se kongresov ter sodelujemo na projektih. Drugi zelo pomemben vir znanja in novosti so posredno tudi zahteve naših uporabnikov, predvsem najzahtevnejših kupcev, ki pred nas postavljajo svoje zahteve in potrebe, s katerimi se soočajo. Reševanje teh izzivov je za nas obenem odličen vir znanja. Na teh osnovah smo naredili izobraževalni seminar, ki ga sedaj naši zaposleni izvajajo za dijake šole, dobro je sprejet, veliko mladih je še vedno vedoželjnih, nekateri so tudi zelo odzivni. Edino na ta način bomo lahko v okolju, v katerem živimo in delamo, našli dovolj izobraženega in zainteresiranega kadra.«

 

 

 

Veliko se posvečate kadrom, povedali ste mi, kako težko ste našli primerne projektno naravnane razvojne inženirje, kaj potrebujete.

 

»Vsi, ki kar koli proizvajamo, potrebujemo enak tip inženirja, potrebujemo povezovalnega inženirja, ki zna povezati vsa znanja, od tehničnih znanj, veščin vodenja projekta in razvoja, do prodaje samega izdelka, ki še zdaleč ni pomembna samo zaradi finančnega učinka, temveč predvsem zaradi razumevanja potreb kupcev in vključevanja le-teh v nadaljnji razvoj.

 

Lep primer, kako je potrebno izobraževati kadre, je eden naših poslovnih partnerjev iz mesta Böblingen v Nemčiji, podjetje, ki zaposluje okrog 2500 ljudi. Ko prideš k njim na sestanek ali pogajanja, te pot najprej vodi mimo njihovega srednješolskega centra. Iz potrebe po profiliranem kadru, ki bo po srednji šoli poleg splošnega obvladal tudi specialna znanja, so preprosto ustanovili svojo srednjo šolo, ki ima tudi državno verificiran program. Ljudje, ki to šolanje končajo, so celoviti, široki, poznajo in razumejo vse faze konstrukcijskega in delovnega procesa, in kar je še posebej dobro, je to, da se po srednji šoli seveda prosto odločajo glede na lastne interese. Lahko končajo šolanje in se zaposlijo in delajo svoje poklicno delo, ali pa nadaljujejo študij na fakulteti, vendar v primerjavi z drugimi po končanem študiju poznajo podrobnosti celotnega procesa, so široki, so povezovalni in kot takšni bistveno bolj konkurenčni.«


Nadaljevanje branja članka je dostopno samo naročnikom revije Obrtnik podjetnik! Naročite se na revijo.

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"
Vpišite vaš e-naslov: *