Pripravimo se na davčni inšpekcijski nadzor

V skladu s 127. členom Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) lahko davčni organ opravi davčni nadzor v eni od naslednjih oblik oziroma postopkov:

1. davčni nadzor davčnih obračunov,

2. nadzor carinskega poslovanja,

3. davčni inšpekcijski nadzor,

4. davčna preiskava.

 

Medtem ko se nadzor davčnih obračunov odvija v prostorih davčnega urada, se davčni inšpekcijski nadzor izvaja v prostorih davčnega zavezanca.

 

Davčni inšpekcijski nadzor je dopusten do zastaranja pravice za odmero davka - torej v petih letih od dneva, ko bi bilo treba davek obračunati, odtegniti, odmeriti ali plačati. Davčni inšpekcijski nadzor je lahko celostni ali delni, kar pomeni, da lahko zajema vsa področja poslovanja oziroma vse vrste davkov za eno ali več davčnih obdobij ali le nekatere. Davčni organ lahko opravi nadzor pri pravnih osebah, samostojnih podjetnikih in pri fizičnih osebah, ki ne opravljajo dejavnosti, prejemajo pa dohodke, ki so pomembni za obdavčenje davčnega zavezanca. Davčni inšpekcijski nadzor zajema po 3. členu Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC) tudi nadzor nad delom na črno, ki je prepovedan.

 

Pri velikih gospodarskih družbah se davčni inšpekcijski nadzor praviloma nadaljuje od zadnjega davčnega obdobja, za katero je bil opravljen predhodni nadzor.

 

Pri srednjih in malih pravnih osebah ter pri fizičnih osebah, ki opravljajo neodvisno samostojno dejavnost, obsega davčni inšpekcijski nadzor največ tri predhodna davčna obdobja, če gre za davčno obdobje, ki je enako koledarskemu oziroma poslovnemu letu, oziroma največ 36 mesecev, če gre za davčno obdobje, ki ni enako koledarskemu oziroma poslovnemu letu.