Problematične določbe posojilnih pogodb

Avtor: Martina Budal | Objava: 12.07.2013

Ko sije sonce, nam banke ponujajo dežnike, ko pada dež, nam jih vzamejo. Oziroma, ko večina podjetij ni imela težav s poslovanjem, so vsem ponujali kredite, danes, ko bi jih podjetja potrebovala, pa jih pogosto ne morejo dobiti.


Če podjetju vendarle uspe dobiti kredit pri banki, mora biti pozorno na nekatere določbe, ki sicer zvenijo neškodljivo in zdravorazumsko, vendar lahko podjetju onemogočijo ali otežijo poslovanje, v najslabšem primeru pa ga celo potisnejo v nelikvidnost in insolventnost. Kako dobro mnenje o kreditojemalcu ima banka, je razvidno že iz dolžine pogodbe: večja ko so tveganja za poplačilo dolga, daljša je posojilna pogodba. Kar tudi pomeni, da banka vpeljuje več instrumentov, preko katerih si bo zagotovila poplačilo. Ko se z banko pogajamo o kreditnih pogojih, ne smemo biti pozorni le na višino kredita, obresti, stroške in zavarovanja, ampak tudi na druge zaveze, ki smo jih dali in zaradi katerih imamo lahko v prihodnje velike težave. Dogovor glede tveganj je bistven del posojilne pogodbe, pravi pravnik Primož Raktelj in zavedanje o prevzetih tveganjih ni isto kot njihovo obvladovanje, dodaja.

 

Raktelj med najbolj problematične določbe posojilnih pogodb šteje negative pledge določbo, določbo pari passu in cross default določbo. Za vse tri je dobro vedeti, kakšne posledice prinašajo za podjetje, pa tudi, kakšne izjeme je mogoče z banko dogovoriti, da nam v prihodnje ne bodo grenile življenja.

 

Klavzula o prepovedi obremenjevanja premoženja (negative pledge)

 

Klavzula kreditojemalcu prepoveduje, da bi v času trajanja kreditne pogodbe za zavarovanje terjatev drugih upnikov uporabljal kakršnekoli oblike zavarovanj, ki bi ob morebitni kreditojemalčevi insolventnosti omogočale prednostno poplačilo terjatev. Je ena najpomembnejših določil kreditne pogodbe, sploh če je kredit nezavarovan.

 

Z zapisom te klavzule banka prepreči, da bi se zmanjšal obseg premoženja za poplačilo dolga, prepreči pretirano zadolževanje podjetja in zagotavlja enakost med upniki. Ob pojavu začasne nelikvidnosti so namreč upniki lahko v različnih položajih. Tisti upniki, katerih posojilo do podjetja je nezavarovano, so bolj naklonjeni reprogramiranju dolga, medtem ko so upniki, katerih posojilo je zavarovano, bolj naklonjeni takojšnjemu poplačilu iz premoženja, s katerim je posojilo zavarovano. Hkrati je to za banke pomembna klavzula zaradi podrejenih zavarovanj, saj se s tem izognejo položaju, ko manjši upniki izsiljujejo večje upnike, da bi prišli do poplačila svojega dela terjatev.

 


Nadaljevanje branja članka je dostopno samo naročnikom revije Obrtnik podjetnik! Naročite se na revijo.

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"
Vpišite vaš e-naslov: *