Profili slovenskih tehnoloških mrež

I. Mreža »Tehnologija vodenja procesov« (TVP) 

Tehnologija vodenja procesov združuje avtomatizacijo, informatizacijo in kibernetizacijo procesov. Gre za tako imenovano infrastrukturno tehnologijo, ki je prisotna v vsaki zahtevnejši napravi ali procesu, zato sta njena potencial in vpliv zelo velika.  

Učinki uvajanja te tehnologije so: povečanje obsega in prilagodljivosti proizvodnje, izboljšanje kakovosti izdelkov, zmanjšanje porabe energije in surovin, zmanjšanje onesnaževanja okolja, povečana varnost pri delu in drugo.  

Naložbe v tehnologijo vodenja procesov so visoko donosne, povprečna notranja stopnja donosnosti je do 40 odstotkov, v nekaterih primerih pa tudi do 80 odstotkov in več.  Mrežo sestavljajo tri raziskovalne ustanove in enajst podjetij. Pri oblikovanju projektnih sklopov v okviru strateških usmeritev mreže pa je sodelovalo 44 podjetij uporabnikov z več kot 44.000 zaposlenimi. 

V okviru strateških usmeritev pričakujejo, da bodo pridobili 25 novih (izboljšanih) tehnologij, 45 novih (izboljšanih) izdelkov ter 43 novih (izboljšanih) storitev. Mreža načrtuje postavitev Centra odličnosti. 

Člani mreže so si za prednostne smeri razvoja izbrali področja:

- proizvodna informatika,
vodenje kompleksnih sistemov in procesov,
odkrivanje napak in nadzor kakovosti,
podpora logističnim procesom v proizvodnih podjetjih,
- tehnologije vodenja, ki povečujejo kakovost bivanja in zmanjšujejo onesnaževanje okolja,
- avtomatizacija strojev in naprav ter
- tehnologije, ki omogočajo razvoj novih orodij in gradnikov za sisteme vodenja.

Nosilno podjetje: INEA, Ljubljana
Vodja mreže: dr. Zoran Marinšek 

---

II. Mreža za biotehnologijo in farmacijo – MBF 

Biotehnologija je v zadnjih desetih letih postala ključna nosilka napredka v razvitih državah. To je predvsem posledica odkritij v molekularni biologiji in biokemiji in spoznanja, da bo kakovost življenja mogoče povečati le z natančnim spoznavanjem bioprocesov v človeškem organizmu in naravi.  

Gospodarskih subjektov na področju biotehnologije v Sloveniji praktično ni, kar pomeni, da je Slovenija popolnoma nerazvita na zelo pomembnem visokotehnološkem področju. Ob dejavni pomoči države želijo oblikovati mehanizme, ki bi v naslednjem desetletju Slovenijo uvrstili med najmikavnejše lokacije v EU-ju v biotehnologiji in farmaciji, z dvigom podjetniške kulture in podpornim okoljem pa omogočiti, da bo v naslednjih letih ustanovljenih čim več novih malih ali odcepljenih (spin off) biotehnoloških ali farmacevtskih podjetij.

Mreža vključuje pet podjetij in pet raziskovalnih ustanov s 7000 zaposlenimi. To so vsa slovenska podjetja in vse ustanove, ki so trenutno razvojno dejavni v biotehnologiji in farmaciji.  

Strateške usmeritve in cilji mreže:

- razvoj ključnih tehnologij proizvodnje in vrednotenja generikov z višjim vložkom znanja in s tem višjo dodano vrednostjo ter ključnih orodij za premagovanje vstopnih ovir  (predpisi, patentna zaščita),
- cilj je, da bi slovenska farmacevtska podjetja zaupala 50 odstotkov raziskav, ki jih zanje opravijo drugi izvajalci, slovenskim podjetjem (zdaj samo 20 odstotkov),
- ustanovitev odcepljenih (spin-off) podjetij za razvoj in prodajo diagnostičnih kompletov. 

Nosilno podjetje: BIA Separations, Ljubljana
Vodja mreže: dr. Aleš Štrancar 

---

III. Inteligentni polimerni materiali in pripadajoče tehnologije – IPMT 

Polimeri so sestavni del in osnova vsega živega in so v obliki različnih industrijskih izdelkov pomembni v našem življenju. Če te materiale izpostavimo različnim  termomehanskimi robnim razmeram, lahko bistveno povečamo uporabnost izdelkov in prispevamo k razvoju novih. Nova generacija poliamidov ima na primer 100.000-krat večjo časovno stabilnost od sedanjih materialov. Razvijanje teh znanj sodi med prednosti vseh visoko razvitih držav, na čelu z ZDA in EU-jem. 

Mreža vključuje deset velikih podjetij, ki zaposlujejo 17.000 ljudi in ustvarjajo več kot 1,2 milijarde evrov prihodkov ter okoli 10 % vsega slovenskega izvoza, 46 malih in srednjih podjetij, ki so v mrežo vključeni prek dveh regionalnih središč za vzhodno in zahodno Slovenijo, ter osem raziskovalnih ustanov.  

Strateške usmeritve in cilji mreže:

·  dvig splošne tehnološke ravni predelovalcev in uporabnikov polimernih materialov,
·  vpeljava vrhunskega znanja na področje okoljskih tehnologij in novih materialov za dvig konkurenčne sposobnosti Slovenije znotraj obstoječih tržnih niš,
·  razvoj in komercializacija novih visokotehnoloških izdelkov s ciljem odpiranja novih tržnih niš z visoko dodano vrednostjo (inteligentna vlakna v očesni in kardiovaskularni kirurgiji, nova generacija plezalnih vrvi, inteligentni varnostni pasovi),
·  ekonomski učinki: ustvariti 7– do 9-odstotni delež v slovenskem BDP-ju, zaposlovati 2 % dejavnega prebivalstva Slovenije, približati dodano vrednost na raven EU-ja v panogi in ustvariti približno 10 % vsega slovenskega izvoza. 

Koordinator mreže: Center za eksperimentalno mehaniko, Fakulteta za Strojništvo, Univerza v Ljubljani, Ljubljana
Vodja mreže: dr. Igor Emri

---

IV. Informacijsko-komunikacijske tehnologije – ICT 

Napredne tehnologije in rešitve informacijske dobe so danes prisotne na vseh področjih življenja in dela. Z večanjem uporabe elektronskih komunikacij poteka tudi proces zlivanja tehnologij oziroma »konvergence medijev«, v katerem se povezujejo na primer računalniki, zabavna elektronika, gospodinjski aparati, merilna elektronika, avtomobilska elektronika. Zaradi konvergentnega razvoja postajata informacijska in telekomunikacijska tehnologija temelja za napredne in prodorne razvojne projekte večine razvitih podjetij, gospodarstev in družb. To je infrastrukturna tehnologija za elektronski poslovanje in izobraževanje, projekte »inteligentnega« doma in drugo.  

Mreža trenutno povezuje 30 podjetij in ustanov, ki so v preteklem letu ustvarili več kot 1,5 milijarde evrov prihodkov, od tega 24 % izvoza, ter skupaj zaposlovali več kot 17.000 ljudi. Člani pričakujejo, da bodo v skupne projekte vložili približno 10 milijard tolarjev. 

Strategija razvoja in cilji:
- vzpostavitev enotnega komunikacijskega in informacijskega prostora ter vzpostavitev osnove strateških znanj, kar je pogoj za usklajeno delovanje tehnološke mreže ter učinkovit prenos znanj,
- povezovanje v mednarodnem raziskovalnem prostoru ter odpiranje novih možnosti gospodarskega sodelovanja,- prenos izdelanih ICT-rešitev na širok krog uporabnikov v različnih dejavnostih ter sodelovanje z drugimi tehnološkimi mrežami, - kritična masa podjetij ICT za sodelovanje pri mednarodnih projektih in razpisih EU-ja. 

Nosilno podjetje: Iskratel, Kranj
Vodja mreže: dr. Janez Bešter, Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani, Ljubljana 

 

---

Vas zanima več o tehnoloških mrežah? 

Z naslova www.podjetnik.si/tehnoloskemreze lahko v formatu pdf prenesete predstavitveno brošuro štirih tehnoloških mrež, v kateri so predstavljeni vsi cilji, vizija razvoja, sodelujoči podjetja in ustanove ter podatki za stike.