Podjetnik logo
 

Program za tekstilne vzorce - Arahne

Avtor: Primož Kaučič | Objava: 10.02.1994

V tekstilni industriji proizvajalec izdela večje število vzorcev in jih nato predstavi potencialnemu kupcu. Če je slednjemu kateri od teh vzorcev všeč, je posel sklenjen.



Simon Weilguny in Dušan Peterc iz Ljubljane, sta bila leta 1993 mlada raziskovalca in oba magistra računalništva. Prvi je magistriral s področja računalniške sinteze govora, drugi ob pomoči vlade Lombardije, ki mu je omogočila študij v Milanu, s področja multimedije.

"Ko sva razmišljala o najinih nadaljnjih korakih, sva se odločila, da pridobljeno znanje, ki ga je financirala industrija, njej tudi vrneva. Sama odločitev, kaj bova počela, ni bila težka. Odločila sva se za tisto, za kar sva usposobljena - to je pisanje računalniških programov, in samo to. Nisva želela postati še eden od množice uvoznikov računalniške opreme, saj vendar nisva toliko let študirala za to, da bi sedaj živela od računanja marž," pojasnjujeta svoje začetke mlada podjetnika.

Dušan Peterc je že med bivanjem v Milanu vzpostavil prve stike s tekstilnimi podjetji. Čeprav je bilo na začetku več radovednosti kot resnejših načrtov, sta na koncu vseeno izbrala tekstilno industrijo za področje svojega dela in jeseni leta 1992 ustanovila podjetje Arahne.

"V tekstilni industriji je običaj, da proizvajalec izdela večje število vzorcev in jih nato predstavi potencialnemu kupcu. Če je slednjemu kateri od teh vzorcev všeč, s proizvajalcem skleneta posel, sicer mora proizvajalec izdelati nove vzorce. Glavni problem tega postopka je v tem, da zahteva načrtovanje vzorca in njegova izdelava veliko denarja in predvsem zelo veliko časa. Stroški enega vzorca lahko znašajo tudi do nekaj tisoč mark, postopek v tkalnici od skice do stkanega blaga z uporabo klasičnih metod pa traja več kot mesec dni," razloži ključni pro-blem pri izdelovanju vzorcev tekstila Simon Weilguny.

Na Zahodu sicer obstajajo računalniški programi, ki omogočajo dosti hitrejše in cenejše načrtovanje ter izdelavo vzorcev, vendar se gibljejo cene za takšen paket okoli 300 tisoč mark. Dušan Peterc in Simon Weilguny sta izračunala, da bi moder-nizacija samo polovice od vseh slovenskih tekstilnih podjetij stala 15 milijonov mark. Kaj ta vsota pomeni za našo tekstilno industrijo, ni treba govoriti.

Tu sta torej podjetnika videla svojo priložnost. Kmalu sta se lotila raziskovalno-razvojnega projekta CAPDAM (angleška kratica za Računalniško načrtovanje in izdelava vzorcev) in ga prijavila na razpis Ministrstva za znanost in tehnologijo. To je projekt ugodno ocenilo in ga finančno podprlo, vendar je bilo za njegovo izvedbo treba poiskati še veliko drugih partnerjev. K projektu sta pritegnila Tehniško fakulteto iz Maribora, Inštitut za tekstilne in konfekcijske procese in Inštitut za tekstilno kemijo, medtem ko sodelujejo kot naročniki in sofinancerji pro-jekta iz gospodarstva naslednja podjetja: Bombažna predilnica in tkalnica Tržič, Novoteks - Tkanina Novo mesto in Dekorativna Ljubljana.

Zakaj samo ta tri? "Ko sva za svoj projekt skušala pridobiti sofinancerje, sva obvestila slovenska tekstilna podjetja in jih tudi sama obiskala več kot petnajst. Veliko jih je zamisel podpr-lo, toda na koncu se je izkazalo, da jih večina za takšne pro-jekte nima posluha in da naša tekstilna industrija ni razvojno usmerjena. Če bi imela dovolj sredstev, bi raje po desetkratni ceni podobno tehnologijo kupila v tujini, kot da bi sama sodelo-vala pri njenem razvoju. Tako pa je še sreča, da tega denarja nima," pravi Dušan Peterc.

Po letu dni intenzivnega dela je letošnjo jesen končno nastal program ArahList, s katerim lahko oblikovalec na preprost, hiter in cenen način preveri svojo oblikovno idejo, na monitorju si lahko ogleda simulacijo tkanine in jo po potrebi izriše na papir. Na zahtevo kupca lahko že v nekaj minutah postreže s simulacijo drugega vzorca, v spremenjeni barvi ali z drugačno vezavo.

Torej namesto mesec ali več napornega dela nekaj minut "igranja" z računalnikom. Dušan Peterc je še bolj konkreten: "Če bi imeli v tovarni statve že pripravljene za tkanje izbranega tipa tkanine in na zalogi prejo v izbranih barvah, bi lahko začeli tkati še isti dan, ko bi kupec potrdil naročilo na podlagi papirne simulacije tkanine."

Ob tem ima program še celo vrsto prednosti pred sedanjim klasičnim postopkom. Te so bolj razumljive tekstilcem, o pre-dnostih pred podobnimi tujimi programi pa Dušan pravi: "Med nastajanjem najinega programa sva si ogledala podobne tuje iz-delke in odkrila kar nekaj pomanjkljivosti. Predvsem so zastare-li, zelo dragi in zelo zaprti, kar pomeni, da niso prilagojeni specifičnim potrebam podjetja in da uporabnik ne more svobodno dokupovati komponent ali sistema povezati v mrežo. Midva želiva kupcem prodajati le svoje znanje, zato tudi nimava posebnih zahtev glede strojne opreme. To naj si vsak sam izbere, skladno s svojimi potrebami in zmožnostmi."

Zaradi vseh prednosti njunega izdelka se zdi pametno le-tega pri pristojnih ustanovah zaščititi, toda sama imata o tem drugačno mnenje: "Takšna zaščita te lahko reši le za kratek čas. V softverski industriji je najboljša zaščita razvoj; tisti, ki te kopira, je vedno korak zadaj."

Decembra sta program ArahList že instalirala v omenjena tekstilna podjetja, medtem ko bodo drugi, ki so se v tem času zainteresirali zanj, morali še malo počakati. Razlog? "Najprej sva želela poravnati obveznosti do sedanjih partnerjev, šele nato pridejo na vrsto novi. Svoj izdelek nameravava prodajati tudi v tujino, zato ga je treba "izpiliti" do podrobnosti. Ko enkrat podjetje kupi program, mora ta delati brez napake."

Če se sedaj vrnemo k uvodnemu razmišljanju in sogovornika vprašamo po prednostih, ki sta jih imela kot bivša Mlada razisko-valca pred drugimi podjetniki, jih naštejeta celo vrsto: akadems-ko zaledje, stalni stiki z raziskovalno sfero, tekoče spremljanje strokovnega področja, poznanstvo z raziskovalnimi ustanovami, neposreden prenos znanja iz raziskovalne dejavnosti v industrijo in še kakšno. Čeprav bi jima bilo na začetku vsaj glede denarja gotovo lažje ostati v delovnem razmerju na inštitutu in razvijati svoje ideje ob službi, sta se odločila za ustanovitev lastnega podjetja. Kot pravita, sta želela na tak način pokazati, da za svojo idejo trdno stojita, vendar sta pogosto doživela nasprotni učinek: "Ko ljudje vidijo d.o.o., postanejo sumničavi."

Podjetje Arahne namerava tudi v prihodnje ostati zapisano tekstilni industriji in marsikdo bi rekel, da na enega konja ni pametno staviti vsega premoženja. Dušan Peterc in Simon Weilguny sta našla odličen odgovor: "Ljudje se oblačijo že več kot štiri tisoč let in nič ne kaže, da bi se kmalu nehali. Tekstilna indu-strija bo obstajala še naprej, spreminjala se bo le tehnologija."

KOMENTARJI

Če želite svoje mnenje o tem članku deliti z drugimi bralci vas vabimo, da svoje mnenje vpišete spodaj. Komentarjev ne cenzuriramo, samo v skrajnih primerih, ko gre za spodbujanje nestrpnosti, navajanje h kriminalnim dejanjem ipd. Za mnenja ne odgovarjamo.

 

 

Ime
Naslov *
Vsebina *

Prosimo seštejte triintridest in sedem * 
Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"
Vpišite vaš e-naslov: *