Prstan je lahko tudi »cvetača«

Avtor: Mojca Svetičič | Objava: 04.02.2005

Za grafično oblikovalko Majo Licul je hobi – oblikovanje nakita – pot do večje ustvarjalnosti tudi v osnovnem poslu.



Čeprav je delo v oblikovalskem studiju Mimikrija, v katerem sodelujejo trije mladi oblikovalci, kreativno in dinamično, za Majo Licul to ni dovolj. Vedno obstaja nekaj več in nekaj drugačnega. »Svet se ne sme vrteti samo okoli posla.« Njen svet se vsake toliko časa zavrti okoli oblikovanja unikatnega nakita: prstanov, uhanov, brošk in verižic. Svoje izdelke je razstavila v ljubljanski galeriji Art.si, za pomlad pa načrtuje novo razstavo.    

Oblikovanje nakita 

Oblikovanja nakita, ki več kot presega meje klasične domišljije, se je Maja Licul lotila pred osmimi leti. Izdelki iz žlahtnih kovin, srebra, zlata in belega zlata, ter steklenih perlic so prepoznavni po nekoliko nenavadnih motivih in oblikah: prstan v obliki cvetače, broška z biseri, ki oponaša belo omelo, ogrlica v obliki Evrope ali odprtega, dobro založenega hladilnika. Največkrat oblikuje nakit v obliki predmetov, ki jih najde v naravi med sprehodom – njeno drugo priljubljeno obliko sproščanja. Najdeni predmeti so lahko školjke, listi, skratka vse, kar pritegne njeno pozornost.  

»Izdelovanje ogrlic iz perl je nekaj, kar me spominja na otroštvo. Je pisano in igrivo,« razloži in nadaljuje, da je izdelava nakita iz žlahtnih kovin zahteven postopek, pri katerem obvlada le osnove. »Ker sem včasih presegla svoje sposobnosti, saj je nakit začel razpadati, sem se odločila, da bom delala to, kar zmorem, drugo pa prepustila ljudem, ki to obvladajo.« Tako se zdaj ne loteva več celotnega postopka, temveč posamezne kose izdela iz voska ali lesa, zlatar jih ulije, nato pa se sama loti končne obdelave.    

Kreativnost zahteva distanco 

Maja Licul trdi, da ogromno ljudi sebe in svoje delo jemlje preresno. »Če hočeš pri našem poslu obdržati kreativnost, se moraš znati od njega distancirati. Konjiček je odličen način, da spoznaš, da obstaja še nekaj več in ne le posel.« Kot grafična oblikovalka se giblje med ljudmi, za katere pravi, da v glavnem ne vidijo drugega kot svoje delo. »Po cele dneve sediš v studiu, ko greš ven, si spet z oblikovalci ali pa ljudmi iz marketinga. Pogovori se vedno znova vrtijo okoli enih in istih stvari. Če se ne ukvarjaš z ničemer drugim kot z grafičnim oblikovanjem, padeš v enoumje ozko usmerjenih krogov«.  

Na njen konjiček pa ne vpliva le potreba po distanciranju od vsakdanjega dela, temveč tudi pohvala. »Če kdo pohvali moj nakit, potem takoj naredim nekaj novih kosov. Morda zato, ker pri oblikovanju nikoli ne doživim tako iskrenega navdušenja. Poleg tega je pohvala pri poslu vedno del trgovanja. Pri nakitu ni taktiziranja in za lepimi besedami ne stoji nič drugega kot to, da je nekomu nekaj všeč.«  

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"
Vpišite vaš e-naslov: *