Podjetnik logo
 

Računovodski sklepi za samostojne podjetnike

Avtor: Maja Korošec | Objava: 10.10.2003

S praktičnim zgledom predstavljamo vsebino računovodskih sklepov, ki jih mora samostojni podjetnik posameznik sprejeti, če želi zadostiti predpisom.



Slovenski računovodski standard (SRS) 39, ki predpisuje računovodske rešitve pri malih samostojnih podjetnikih posameznikih, je začel veljati s 1. 1. 2003, ko je zamenjal do tedaj veljavni Pravilnik o vodenju poslovnih knjig in sestavljanju letnega poročila za samostojnega podjetnika posameznika.  
 
Podjetnik, ki uporablja SRS 39, je tisti, pri katerem veljata vsaj dva izmed treh naštetih pogojev:
  • število zaposlenih v poslovnem letu je manjše od 50,
  • čisti prihodki od prodaje v poslovnem letu znašajo manj kot milijardo tolarjev,
  • vrednost aktive (torej vseh sredstev) ob koncu poslovnega leta ni večja od pol milijarde tolarjev. 
Po SRS 39 vodijo poslovne knjige vsi zasebniki, ki opravljajo dejavnost, razen nekaterih zavezancev, ki lahko vodijo le evidenco prejetih in izdanih knjigovodskih listin, to pa so:
  • izdelovalci izdelkov domače in umetnostne obrti, čebelarji, zavezanci, ki se ukvarjajo s kmečkim turizmom, prevozniki oseb s plovnimi objekti in avtotaksijem, kočijaži, zasebniki, ki opravljajo kmetijske storitve s kmetijsko mehanizacijo;
  • zavezanci, ki poslujejo samo z eno pravno osebo in se ukvarjajo z domačo in umetnostno obrtjo, z rejo perutnine in drugih živali; ti lahko dobiček ugotavljajo na podlagi evidenc, ki jih vodi pravna oseba;
  • zavezanci, ki se jim poslovni izid ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov (v skladu s 53. in 54. členom zakona o dohodnini). 
Pomembna novost v SRS 39 je, da mora podjetnik sprejemati računovodske usmeritve s sklepi, ki ne potrebujejo notarske overitve. Vsak sklep mora biti označen z zaporedno številko po časovnem zaporedju. Že sprejete računovodske usmeritve je mogoče spremeniti samo z novimi sklepi. Vse sklepe je treba hraniti še 10 let po prenehanju opravljanja dejavnosti. 
 
Praktičen zgled vsebine računovodskih sklepov v nadaljevanju je viden samo naročnikom!
 
Preprost praktičen zgled 
 
Poglejmo zdaj enostaven zgled iz prakse, ki nam bo pojasnil, kakšni naj bi bili ti sklepi oblikovno in vsebinsko. 
 
Gospa Jožica Slak je samostojna podjetnica s frizerskim salonom v najemu. Opravlja klasične frizerske storitve: striženje, barvanje, trajno kodranje ter oblikovanje pričesk. Pri delu uporablja naslednje materiale: barve, lake, šampone in podobno. V lasti ima koriti za umivanje las in sušilnik ter veliko različnih škarij, navijalk, krtač, glavnikov, sponk, brisač, ogrinjal ... POS-terminal ima v najemu. V salonu dela sama, občasno ji pomagajo dijaki na obvezni praksi. Poslovne knjige po sistemu enostavnega knjigovodstva ji vodi računovodski servis. 
 
Oblikovno je lahko računovodski sklep videti takole: 
 
Jožica Slak, s.p.
Pod trto 1
Mesto 
 
Davčna številka: 1234567 
 
sprejemam  
 
sklep št. ____ z dne ______   
 
Vsebina sklepa   
 
Podpis in žig   
 
Najpomembnejši sklepi, ki jih mora gospa Jožica sprejeti za svojo dejavnost, so: 
 
1. Način obravnavanja osnovnih sredstev in drobnega inventarja
Opredmetena osnovna sredstva, ki imajo nabavno vrednost, manjšo od 500 evrov, bo obravnavala skupinsko kot drobni inventar, medtem ko bo drobni inventar, katerega posamična nabavna vrednost znaša manj kot 100 evrov in katerega doba koristnosti je daljša od enega leta, razvrstila med material. To pomeni, da bo na primer komplet treh istovrstnih škarij v vrednosti 30.000 tolarjev razporedila med material (ker posamične škarje stanejo 10.000 tolarjev), sušilnik z nabavno vrednostjo 50.000 tolarjev pa bo obravnavala kot drobni inventar.  
 
2. Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev in drobnega inventarja
Ker gospa Jožica neopredmetenih dolgoročnih sredstev zaenkrat še nima, bo s sklepom opredelila zgolj amortizacijo opredmetenih osnovnih sredstev. Dobo koristnosti bo določala glede na svoje izkušnje o dolžini uporabnosti posameznega sredstva in jo vsako leto tudi preverila. Stroške amortizacije bo izkazovala v izkazu poslovnega izida.  
 
3.  Zaloge materiala
Nabavo materiala, ki ga pri svojem delu vsakodnevno uporablja, bo vodila po vrstah materiala in po datumu njegove nabave. Nabavna vrednost materiala bo seštevek nabavne cene materiala ter odvisnih stroškov transporta, carine in špedicije.  
4.  Ugotavljanje stroškov porabljenega materiala
Enkrat letno (31. 12.) bo ugotovila stanje zalog s popisom materiala. Ugotovljene količine bo potem ovrednotila po zadnjih nabavnih cenah in tako dobila vrednost zalog na koncu obračunskega obdobja. Stroški porabljenega materiala se ugotavljajo tako, da se od vrednosti zalog na začetku obračunskega obdobja, povečane za vrednost nabav v obračunskem obdobju, odšteje vrednost zalog na koncu obračunskega obdobja.  
 
5.  Izkazovanje terjatev
Ker Jožica sprejema različne kreditne in plačilne kartice, bo vodila posebno evidenco, v kateri bo dnevno ugotavljala iztržek po posameznih plačilnih sredstvih ter po posameznih vrstah kartic (Visa, Eurocard, Maestro, Amex, Activa, Karanta ...). To evidenco bo preverila z bančnimi izpiski. Gotovino bo vsak dan sproti polagala na transakcijski račun, za blagajniški minimum bo določila 10.000 tolarjev.  
 
6.  Prenos denarnih sredstev
Evidenco prenosa denarnih sredstev iz podjetja v gospodinjstvo in obratno bo zagotavljala v posebni knjigi, kjer si bo časovno zaporedno beležila vse denarne in nedenarne transakcije ter smer prenosa.  
 
7.  Popis sredstev in obveznosti do virov sredstev
Na koncu poslovnega leta (31. 12) bo Jožica opravila popis sredstev in obveznosti do virov sredstev. Popisne pole bodo vsebovale naslednje podatke:
  • pri opredmetenih osnovnih sredstvih in drobnem inventarju nad 500 evrov: inventarno številko in naziv, datum nabave, datum aktiviranja, nabavno vrednost, popravek vrednosti ter neodpisano vrednost;
  • pri zalogah materiala: vrsto, mersko enoto, količino, nabavno ceno in nabavno vrednost;
  • pri terjatvah do kupcev: ker so njeni kupci večinoma fizične osebe, med katerimi mnogi plačujejo s plačilnimi karticami, bo ugotavljala svoje morebitne odprte terjatve do bank. Popisala bo: številko in datum računa, vrsto plačilnega sredstva ter znesek terjatve;
  • pri obveznostih do dobaviteljev: ime in sedež, številko in datum računa ter znesek obveznosti;
  • posebej bo popisala gotovino v blagajni, iztržek plačilnih in kreditnih kartic po vrstah ter denarna sredstva na transakcijskem računu;
  • podjetnikov kapital na koncu obračunskega obdobja bo razlika med popisanimi sredstvi in obveznostmi. 
8.  Vrste in vodenje poslovnih knjig
Jožica bo vodenje naslednjih poslovnih knjig zaupala računovodskemu servisu X:
  • knjigo prihodkov in odhodkov z vključeno evidenco terjatev do kupcev in obveznosti do dobaviteljev;
  • knjigo drugih terjatev in obveznosti;
  • register opredmetenih osnovnih sredstev.
Naštete poslovne knjige se bodo vodile ročno na natiskanih obrazcih oziroma knjigah. Vse knjige bodo prva tri leta v prostorih računovodskega servisa, potem jih bo hranila Jožica na svojem sedežu za nedoločen čas.  
 
9.  Vrste knjigovodskih listin
Račune bo izdajala sama v dveh izvodih na vnaprej natisnjenih obrazcih; na njih bo posebej zabeležila vrsto plačilnega sredstva. Prejete račune bo opremila z datumom prejema ter z označbo, ali je postavka na računu material, strošek ali osnovno sredstvo. Po plačilu prejetih računov bo te označila s »plačano dne« ter jih dostavljala v računovodski servis. Temeljnice za vknjižbo bo sestavljala in podpisovala odgovorna oseba v računovodskem servisu.   
 
Povzemimo 
 
V tem sestavku sem na enostavnem primeru prikazala vsebino računovodskih sklepov, ki jih samostojni podjetnik posameznik mora sprejeti, če želi zadostiti predpisom. Vsebina računovodskih sklepov je seveda odvisna od vrste in obsega dejavnosti ter od načina vodenja poslovnih knjig. Pri sprejemanju sklepov se je dobro obrniti na strokovnjaka in jih pripraviti skupaj z njim. 

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"
Vpišite vaš e-naslov: *