Računovodski sklepi za samostojne podjetnike

Slovenski računovodski standard (SRS) 39, ki predpisuje računovodske rešitve pri malih samostojnih podjetnikih posameznikih, je začel veljati s 1. 1. 2003, ko je zamenjal do tedaj veljavni Pravilnik o vodenju poslovnih knjig in sestavljanju letnega poročila za samostojnega podjetnika posameznika.  

 

Podjetnik, ki uporablja SRS 39, je tisti, pri katerem veljata vsaj dva izmed treh naštetih pogojev:

Po SRS 39 vodijo poslovne knjige vsi zasebniki, ki opravljajo dejavnost, razen nekaterih zavezancev, ki lahko vodijo le evidenco prejetih in izdanih knjigovodskih listin, to pa so:

Pomembna novost v SRS 39 je, da mora podjetnik sprejemati računovodske usmeritve s sklepi, ki ne potrebujejo notarske overitve. Vsak sklep mora biti označen z zaporedno številko po časovnem zaporedju. Že sprejete računovodske usmeritve je mogoče spremeniti samo z novimi sklepi. Vse sklepe je treba hraniti še 10 let po prenehanju opravljanja dejavnosti. 

 

 

Preprost praktičen zgled 

 

Poglejmo zdaj enostaven zgled iz prakse, ki nam bo pojasnil, kakšni naj bi bili ti sklepi oblikovno in vsebinsko. 

 

Gospa Jožica Slak je samostojna podjetnica s frizerskim salonom v najemu. Opravlja klasične frizerske storitve: striženje, barvanje, trajno kodranje ter oblikovanje pričesk. Pri delu uporablja naslednje materiale: barve, lake, šampone in podobno. V lasti ima koriti za umivanje las in sušilnik ter veliko različnih škarij, navijalk, krtač, glavnikov, sponk, brisač, ogrinjal ... POS-terminal ima v najemu. V salonu dela sama, občasno ji pomagajo dijaki na obvezni praksi. Poslovne knjige po sistemu enostavnega knjigovodstva ji vodi računovodski servis. 

 

Oblikovno je lahko računovodski sklep videti takole: 

 

Jožica Slak, s.p.

Pod trto 1

Mesto 

 

Davčna številka: 1234567 

 

sprejemam  

 

sklep št. ____ z dne ______   

 

Vsebina sklepa   

 

Podpis in žig   

 

Najpomembnejši sklepi, ki jih mora gospa Jožica sprejeti za svojo dejavnost, so: 

 

Opredmetena osnovna sredstva, ki imajo nabavno vrednost, manjšo od 500 evrov, bo obravnavala skupinsko kot drobni inventar, medtem ko bo drobni inventar, katerega posamična nabavna vrednost znaša manj kot 100 evrov in katerega doba koristnosti je daljša od enega leta, razvrstila med material. To pomeni, da bo na primer komplet treh istovrstnih škarij v vrednosti 30.000 tolarjev razporedila med material (ker posamične škarje stanejo 10.000 tolarjev), sušilnik z nabavno vrednostjo 50.000 tolarjev pa bo obravnavala kot drobni inventar.  

 

Ker gospa Jožica neopredmetenih dolgoročnih sredstev zaenkrat še nima, bo s sklepom opredelila zgolj amortizacijo opredmetenih osnovnih sredstev. Dobo koristnosti bo določala glede na svoje izkušnje o dolžini uporabnosti posameznega sredstva in jo vsako leto tudi preverila. Stroške amortizacije bo izkazovala v izkazu poslovnega izida.  

 

Nabavo materiala, ki ga pri svojem delu vsakodnevno uporablja, bo vodila po vrstah materiala in po datumu njegove nabave. Nabavna vrednost materiala bo seštevek nabavne cene materiala ter odvisnih stroškov transporta, carine in špedicije.  

Enkrat letno (31. 12.) bo ugotovila stanje zalog s popisom materiala. Ugotovljene količine bo potem ovrednotila po zadnjih nabavnih cenah in tako dobila vrednost zalog na koncu obračunskega obdobja. Stroški porabljenega materiala se ugotavljajo tako, da se od vrednosti zalog na začetku obračunskega obdobja, povečane za vrednost nabav v obračunskem obdobju, odšteje vrednost zalog na koncu obračunskega obdobja.  

 

Ker Jožica sprejema različne kreditne in plačilne kartice, bo vodila posebno evidenco, v kateri bo dnevno ugotavljala iztržek po posameznih plačilnih sredstvih ter po posameznih vrstah kartic (Visa, Eurocard, Maestro, Amex, Activa, Karanta ...). To evidenco bo preverila z bančnimi izpiski. Gotovino bo vsak dan sproti polagala na transakcijski račun, za blagajniški minimum bo določila 10.000 tolarjev.  

 

Evidenco prenosa denarnih sredstev iz podjetja v gospodinjstvo in obratno bo zagotavljala v posebni knjigi, kjer si bo časovno zaporedno beležila vse denarne in nedenarne transakcije ter smer prenosa.  

 

Na koncu poslovnega leta (31. 12) bo Jožica opravila popis sredstev in obveznosti do virov sredstev. Popisne pole bodo vsebovale naslednje podatke:

Jožica bo vodenje naslednjih poslovnih knjig zaupala računovodskemu servisu X:

Naštete poslovne knjige se bodo vodile ročno na natiskanih obrazcih oziroma knjigah. Vse knjige bodo prva tri leta v prostorih računovodskega servisa, potem jih bo hranila Jožica na svojem sedežu za nedoločen čas.  

 

Račune bo izdajala sama v dveh izvodih na vnaprej natisnjenih obrazcih; na njih bo posebej zabeležila vrsto plačilnega sredstva. Prejete račune bo opremila z datumom prejema ter z označbo, ali je postavka na računu material, strošek ali osnovno sredstvo. Po plačilu prejetih računov bo te označila s »plačano dne« ter jih dostavljala v računovodski servis. Temeljnice za vknjižbo bo sestavljala in podpisovala odgovorna oseba v računovodskem servisu.   

 

 

V tem sestavku sem na enostavnem primeru prikazala vsebino računovodskih sklepov, ki jih samostojni podjetnik posameznik mora sprejeti, če želi zadostiti predpisom. Vsebina računovodskih sklepov je seveda odvisna od vrste in obsega dejavnosti ter od načina vodenja poslovnih knjig. Pri sprejemanju sklepov se je dobro obrniti na strokovnjaka in jih pripraviti skupaj z njim.