Različice prostornosti

Včasih je bilo avtomobilsko življenje enostavno - imel si le nekaj razredov, ki so se ločili nekako od fička do mercedesa, sem ter tja je imel kdo tudi kakšnega NSU-ja, pa fiata 1300, seveda tudi slovitega hrošča, pa pozneje golfa, narejenega v TAS-u, ali opla kadetta. Danes pa je zmeda popolna, saj ima samo en proizvajalec praktično v svoji floti toliko avtomobilov, kolikor se jih je včasih skupaj vozilo po Sloveniji. Jasno je, da imata prav Ford in VW izredno pestro izbiro avtomobilskih modelov in fusion in touran sta samo dva izmed novejših.  

Seveda je vprašanje, ali sploh potrebujemo toliko različnih modelov, na mestu, a natančni ekonomisti so te stvari prav gotovo dobro preučili.

 

Ford fusion 

Blagovna znamka Ford v Sloveniji nima take veljave, kot bi jo lahko ali morala imeti. Toda to ne more presenetiti, če vemo kako poteka prodaja teh avtomobilov pri nas: lastniki podjetja so Japonci, ki prodajajo ameriško znamko avtomobilov, narejenih v Evropi. Tako je seveda zmeda lahko popolna in verjetno tudi je. 

Kakor koli že poteka ta prodaja, pa je jasno, da so avtomobili dobri. Tudi fusion je tak. Že ime pove, da je nekako združen. Gre za majhen avtomobil, ki se dobro znajde v mestu, ob tem pa želi v notranjosti ponuditi veliko prostora; in to mu tudi uspeva. Avtomobil je res razmeroma velik, še nekoliko večji od znotraj pa deluje tudi zato, ker voznik in potniki sedijo precej visoko. 

Avtomobil sicer ni nič posebnega, ne po tehničnih ne po oblikovnih značilnostih. Od zunaj avtomobil deluje precej škatlasto in za sodobne oblikovne trende celo nekoliko »neotesano«, vendar je avtomobil vseeno simpatičen. Tudi notranjost ni kaj posebnega, pač ford z vsemi značilnostmi in z vsemi že videnimi stikali. Ergonomija ne izstopa, je pa solidna, tako da se voznik v avtomobilu počuti kar udobno, vseeno pa si bi morda zaželel nekoliko boljši sedež. Denimo takega, kot ga ima focus. Pri vseh enoprostorskih avtomobilih, kjer snovalci niso postavili prestavne ročice bližje volanu, je ta na sredini, med obema sedežema, nekoliko nespretno nameščena; nespretno pa zato, ker je precej daleč od rok, kar pa hkrati tudi pomeni nekoliko manj natančno in počasnejše pretikanje. 

 

Prostora na zadnji klopi je dovolj, tudi dovolj udobna je zadnja klop, prtljažnik pa je nekoliko tanek ali kratek, kakor koli že hočete, je pa dovolj globok in visok, da se v 337 litrih pelje kar precej blaga. Tudi nakladalna višina ni pretirana, pravzaprav je nalaganje tovora enostavno, kajti prtljažnik nima »praga«, prek katerega bi bilo treba dvigovati robo. Če pa podrete zadnjo klop, potem dobite praznega prostora še precej več in resnično velik in praktičen prtljažnik. 

Motor v testnem avtomobilu je bil klasičen, zdaj že skoraj legendarni 1,4-litrski štirivaljnik s po štirimi ventili nad izgorevalnimi prostori. Ko so ta motor pred zdaj že (za avtomobilsko življenje, seveda) davnimi leti predstavili v španski Valenciji, je bil to skoraj čudež tehnike, zdaj pa se mu že kar nekoliko poznajo leta. Motor ni tako poskočen, kot se mi je zdel pred kakim desetletjem, nima tistega pravega navora pri nižjih vrtljajih, kot ga imajo mlajši konkurenti pri kaki japonski ali evropski hiši. A nič ne de, motor je še vedno dober in še vedno je to dovolj za povsem solidno vožnjo, ki jo večina povprečnih kupcev obvlada in uporablja. Motor zmore 80 konjskih moči pri 5700 vrtljajih in 124 Nm navora pri 3500 vrtljajih, kar zadostuje za 163 km/h in pospešek 13,7 sekunde od 0 do 100 km/h. Poraba pa je predvsem odvisna od noge – težje ali lažje; v tovarni obljubljajo porabo od 6,5 do 8,5 litra, na testu pa smo ob večjih zahtevah in plinu »do deske« porabili tudi 11,8 litra. 

 

Tega avtomobila si prav gotovo ne bi kupil zaradi vrhunskih tehničnih značilnosti, zaradi motorja in ne vem še česa; če bi si ga kupil, bi si ga kupil zaradi prostornosti in praktičnosti. Nekateri pa imajo to tudi oboje hkrati.   

VW touran 

Zelo podobno zasnovan kot fusion je tudi touran. Če sem malce potožil nad tehniko pri fusionu, pa moram za VW-ja zapisati, da je to odličen avtomobil. Seveda gre spet za model z dizelskim agregatom, s katerimi pri koncernu VW »zažigajo« že precej časa, z vsako novo generacijo pa so še nekoliko boljši. 

 

Notranjost avtomobila je natančno narejena in materiali so vrhunski. Pri ergonomiji so se spet potrudili in nastaviti se da spet vse po vrsti: sedež, volanski obroč v vse smeri, in tudi prestavna ročica, čeprav je nameščena enako kot pri fordu, je nekoliko priročnejša. Poleg tega pa te menjalnik razveseli tudi s šesto prestavo! Predalov in predalčkov je na pretek, kot vedno pri tem pa je problem ta, da vedno pozabiš kam si kaj vtaknil. Tudi za druge potnike je dovolj dobro poskrbljeno, saj so tudi sedeži zadaj precej udobni.  

Avtomobil ponuja kar precej široke možnosti glede notranje arhitekture, saj se da sedeže prestavljati po avtomobilu, lahko jih povsem odstranite, samo podrete naslonjalo ... Skratka ponuja se vrsta možnosti. Poleg tega pa se s tem lahko povečuje tudi prostornina prtljažnega prostora. Ta meri najmanj 695 in velikanskih 1989 litrov.  

Motor v testnem avtomobilu je bil 1,9-litrski, turbodizelski z direktnim vbrizgom goriva v valje. Odličen motor, ki mu je elektronika v tem avtomobilu namenila natanko 100 konjskih moči pri 4000 vrtljajih in 250 Nm navora pri 1900 vrtljajih. Motor ima avtomobil res lepo razporejen v vse območje vrtljajev in lepo deluje tako pri zelo nizkih vrtljajih kot tudi pri tistih, ki se že približujejo rdečemu polju na merilniku. Avtomobil požene do hitrosti 177 km/h, z mesta do 100 km/h pa ga pripravite v 13,5 sekunde. Za družinski enoprostorski avtomobil povsem dovolj, morda še nekoliko preveč. Seveda pa je bistven podatek pri tem avtomobilu njegova poraba. Po tovarniških podatkih povprečno porabi 5,9 litra plinskega olja, na testu pa nam je kljub priganjanju porabil samo 6,7 litra. Res prijazni podatki, če niste ravno zaposleni na bencinski črpalki.  

Tudi pelje se ta avtomobil kar prijazno, in to, da je nekoliko višji kot golf, niti nima bistvene vloge pri legi na cesti. Zavore so dobre in avtomobil je kljub ostremu zaviranju še vedno vodljiv, zadnji del pa ne zapleše po svoje.  

Skratka, tudi touran je volkswagen, ki vas ne more razočarati, tudi če vas ne navduši. Je pač klasičen predstavnik svoje tovarne.