|
|
||
Razočarani nad resnostjo vladeNakopičene težave v gospodarstvu niso posledica samo zadnje krize, ampak izvirajo iz preteklih let. Vlade so jih vedno potiskale na stran in kot kaže, tudi sedaj ni dosti drugače.
V zadnjih tednih smo bili priča dogodkom, ki so med podjetnike ob vseh drugih težavah vnesli še dodatni nemir. Vlada je sprejela strategijo za izhod iz krize, ki ni prinesla nobenih bistvenih ukrepov za izboljšanje plačilne nediscipline in zmanjšanje sive ekonomije, zgodil se je samomor obupanega podjetnika, težko pričakovana reforma delovnopravne zakonodaje pa vsaj zdaj spet bolj malo obeta.
O stanju in pričakovanjih podjetnikov smo se pogovarjali s predsednikom upravnega odbora Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Štefanom Pavlinjekom. OZS združuje 50 tisoč obrtnikov in podjetnikov, kar pomeni približno dve petini vseh gospodarskih subjektov v Sloveniji.
Začniva s splošno sliko. Je po vaši oceni letošnje leto za poslovanje težje od lanskega? Kakšen odziv imate pri članih zbornice?
Občutki so mešani, določene branže se bodo izkopale iz krize, določene šele vstopajo v največjo krizo. Upamo, da prve mesece lahko pripišemo dolgi zimi in neaktivnosti v gradbeništvu, da pa se bo s pomladjo stvar spravila na svoje temelje, da bo vsaj takšno leto kot lani. Sicer vsi pričakujemo rast, vendar smo pri velikem valu nelikvidnosti in neplačevanja malo skeptični.
Kateri so tisti najbolj nujni ukrepi, ki jih takoj pričakujete od vlade?
Vlada je sprejela dva predpisa, ki smo ju mi zahtevali že dolgo. To je zakon o izvrševanju proračuna, ki ureja 30-dnevni plačilni rok za obveznosti države, ter novelo zakona o javnem naročanju, ki poleg 30-dnevnega plačilnega roka ureja tudi neposredno plačevanje podizvajalcem. Ta dva predpisa lahko v veliki meri pomagata podjetjem in s tem je država en del svoje naloge opravila. Zdaj je odprtih še nekaj stvari. Prva je, da zahtevamo enofazni postopek izvršbe. V Avstriji so izvršbe rešene v 30 dneh, pri nas pa se vlečejo leta, ker dolžniki vedno znova ugovarjajo. Predlagamo tudi vsesplošno obvezno kompenzacijo, to je pobot obveznosti in terjatev. S tem bi se del obveznosti poplačal; zdaj se ne, ker ni tistega prvega denarja, da bi proces plačevanja stekel. Urediti bi morali tudi plačevanje z menicami. Pri nas ta dokument propade, če dolžnik na dan unovčitve na računu nima denarja. V vseh državah imajo dokument, ki dolžnika s podpisom zavezuje, da bo ostal dolžnik, dokler ne bo poplačal dolga, tudi vse življenje.
Nadaljevanje branja članka je dostopno samo naročnikom revije Obrtnik podjetnik! Naročite se na revijo. |
|