Razvojna sredstva – zalivanje Sahare?

Vsako leto poslušamo državne uradnike, ki razlagajo, koliko denarja so razdelili malim in srednje velikim podjetjem v obliki subvencij in drugih spodbud. Samo Slovenski podjetniški sklad za prihodnje leto napoveduje za 119 milijonov evrov ugodnih finančnih sredstev za razvojne projekte malih in srednje velikih podjetij. S tem denarjem naj bi podprli več kot 600 projektov.

 

A kaj vse to pomaga, ko na drugi strani vseskozi poslušamo podjetnike, kako težko pridejo do teh sredstev. Nenazadnje, tudi v podjetniškem skladu ugotavljajo, da je letos pri razpisu za subvencioniranje nakupa tehnološke opreme dve tretjini prijavljenih podjetij ostalo brez pomoči.

 

Zaradi vseh težav z razdeljevanjem državnega denarja je Klub podjetnikov pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije na dan podelitve priznanja podjetnik leta 2009 organiziral posvet na temo »Razvojna sredstva – zalivanje Sahare?« Predsednik kluba Rudi Bric je opozoril, da so se razvojni razpisi spremenili v velik posel. Nastajajo podjetja, ki se ne ukvarjajo z razvojem, ampak z razpisi. In še nekaj opaža. »Razvojna sredstva so bila rezervirana za to, da se z njimi podpre podjetniške ideje. Zdaj pa podjetniki iščejo ideje znotraj razpisov,« poudarja Bric. Podjetniki svoje projekte prilagodijo tako, da z njimi kandidirajo na razpisih, čeprav se zaradi tega odmikajo od svojega osnovnega posla. Kar je slabo. 

Zakaj je tako, so odgovorili kar podjetniki sami. Državni uslužbenci namreč pogosto zavrnejo vloge, ki so preozko vezane na obstoječo dejavnost podjetja. Da bi se izognili zavrnitvi, se podjetniki prilagodijo in projekt prilagodijo razpisu. To pa pomeni, da na isti razpis pride dvajset, trideset in več podobnih projektov. 

Še vedno preveč administracije 

Na posvetu se je znova potrdilo, da so postopki za pridobivanje razpisnih sredstev še vedno prezapleteni. Podjetniki želijo preprostejše postopke, manj birokracije, za mikro podjetja pa tudi nove finančne instrumente, ki ne bi zahtevali toliko dokumentacije. Čeprav državni uradniki trdijo, da so postopke v zadnjih letih poenostavili, so ti očitno še vedno neprijazni. »Podjetniki ne moremo zbirati vseh papirjev in potem ne dobiti nič, zato ker v vlogi manjka nepomembna malenkost,« je menil Bogdan Oblak. »Najbolj narobe pa je, da o tem, kako deliti sredstva za podjetnike, odločajo politiki. Zakaj o tem ne odločajo podjetniki,« pa se je spraševal primorski podjetnik Tomaž Jug. Tudi po mnenju drugih podjetnikov je denarja pri raznih institucijah za razvoj podjetništva dovolj, problem je, ker ga premalo pride do podjetnikov.  

Štefan Pavlinjek, predsednik upravnega odbora OZS, je opozoril tudi na dejstvo, da namerava država ukiniti razpis za subvencije za nakup tehnološke opreme (med podjetniki znan pod imenom P4). »Če tega razpisa ne bo, bodo podjetniki kupovali staro opremo. Samo z dobičkom ne morejo financirati nakupa tehnološke opreme. Bojim se, da slovenska podjetja ne bodo mogla slediti tehnološkemu razvoju in bomo spet zaostali za svetom,« opozarja Pavlinjek. 

Dare Stojan, predstavnik malih delodajalcev v Bruslju, pa opozarja, da je o subvencijah in nepovratnih sredstvih pravzaprav prepozno govoriti. »Ta tema morda ni več aktualna, saj nepovratnih sredstev države v naslednjih letih skoraj ne bo več,« napoveduje Stojan. 

Med podjetniki smo sicer slišali tudi pobudo, da bi država, če že zmanjšuje nepovratna sredstva, oblikovala sklad, ki bi podjetjem pomagal pripravljati projekte za evropske razpise. Pri teh je na voljo veliko denarja, vendar je priprava dokumentacije za večino malih podjetij prezahtevna.