Računalniške mizice

Mizica je praktično podaljšek računalniške enote. Prav od nje je odvisno, ali bomo delo z računalnikom dobro organizirali in ga z lahkoto uporabljali - pa čeprav najpogosteje na minimalni površini. Ključ te rešitve je več ravni delovnih površin. Večji dve sta fiksni, manjši pa okrogli, vrtljivi in zato zložljivi ena pod drugo. 

Delovna miza kot podaljšek sobnega regala ni nič novega. Nova je le oblikovna prilagoditev mize računalniku. Tako delovna plošča ni več strogo pravokotne oblike, temveč je zaobljena in sledi gibom ob delu. Kovinska podporna konstrukcija daje tudi prostor za namestitev računalnika.

Nadaljevanje članka je vidno samo naročnikom.

Računalniška enota je v bistvu sestavljanka, ki je k sreči tako prilagodljiva, da jo lahko namestimo kar na več mizicah in v več višinah. V našem primeru zavzame monitor s tipkovnico največjo, polkrožno mizico, druge komponente pa se zvrstijo na nižji okrogli mizici, ki ima spodaj pritrjeno manjšo vrtljivo ploščo (v modri barvi). Okrogline zelo zmanjšajo obseg delovnega kota in so prijaznejše uporabniku. 

Oblikovno izjemno preprosta, a zato nič manj funkcionalna je ta mizica iz okroglih kovinskih profilov in pločevine v črni barvi. Njene prednosti so: mobilnost, minimalen obseg (77 x 62 cm), nastavljiva višina polic in zanimiv dodatek - vrtljivo držalo za delovni koncept. 

Zelo dobra rešitev je računalniška mizica na štirih kolesih, ki je oblikovana tako, da jo po želji zapeljemo prek velike samostojne delovne mize. Ta je obremenjena samo s tipkovnico, tako da ostaja na njej še dovolj prostora za »klasične delovne postopke«. 

Oblikovno in izvedbeno dovršen duet iz aluminijaste konstrukcije in lesenih plošč sodi v višji cenovni razred (Sedus).