Računovodenje v postopku prisilne poravnave

Prisilna poravnava sodi med skrajne ukrepe prestrukturiranja podjetja. Če skupščina družbenikov oziroma delničarjev ne bi potrdila dokapitalizacije, je naloga poslovodstva, da sproži postopek prisilne poravnave, pod pogojem, da so vidne možnosti sanacije podjetja. Če možnosti niso vidne, mora poslovodstvo v treh delovnih dneh vložiti popoln predlog za začetek stečaja.

 

Če obstajajo možnosti za sanacijo podjetja s prisilno poravnavo, vendar ni sprejet sklep skupščine za dokapitalizacijo oziroma družbeniki ali delničarji ne vplačajo v roku, mora poslovodstvo vložiti popoln predlog za prisilno poravnavo v treh mesecih po nastanku plačilne nesposobnosti, in sicer:

-   v primeru potrdilnega mnenja poslovodstva,

-   ko skupščina ne sprejme sklepa o povečanju osnovnega kapitala družbe z novimi denarnimi vložki, ali če

-   v roku za vpis in vplačilo delnic niso vpisane in vplačane vse delnice, ki so predmet povečanja osnovnega kapitala.

 

S finančnega vidika je za upnike pomembno, da navadne terjatve prijavijo v enem mesecu po objavi oklica o začetku postopka prisilne poravnave. Če upniki prijavijo terjatev, izgubijo glasovalno pravico, obdržijo pa pravico do poplačila svojih terjatev.

Znesek priznane in izkazane terjatve, po katerem se presoja delež glasovalnih pravic, vključuje:

-   glavnico terjatve,

-   kapitaliziran znesek obresti,

-   znesek stroškov sodnega postopka pred pričetkom postopka prisilne poravnave.

Prisilna poravnava je potrjena in pravnomočna, če jo potrdi 60 odstotkov prijavljenih upnikov.