Reševanje evra ali statusa quo?

Avtor: Mija Repovž | Objava: 03.02.2012

Evropski voditelji so pod taktirko tandema Angele Merkel in Nicholasa Sarkozyja konec minulega leta sprejeli nov predlog za premagovanje krize in zaščite evroobmočja. Jim bo uspelo?



Mrzlično se pripravlja posebna meddržavna pogodba, ki naj bi jo države Evropske unije sprejele do konca marca. Od 27 članic je decembra taki pogodbi nasprotovala le Velika Britanija, ker evropski vrh ni pristal na njeno zahtevo o privilegiranem statusu londonskega Cityja.
 
Nastajajoča pogodba o stabilnosti, koordinaciji in upravljanju denarne in gospodarske unije, bolj znana pod imenom fiskalni pakt, naj bi nadomestila maastrichtsko pogodbo izpred dvajsetih let. Ta je bila, kot je znano, kršena od vsega začetka (sprejem Grčije, Italije in Belgije v evroobmočje, čeprav so močno presegale zahtevane kriterije). Med poznejšimi kršitelji sta bili tudi Nemčija in Francija. Najvažnejša določba nastajajočega fiskalnega pakta – modifikacije maastrichtske pogodbe je, da morajo vlade v nacionalno zakonodajo vgraditi zavore, ki bodo jamčile, da bodo nezaželena odstopanja od srednjeročnih proračunskih ciljev korigirana takoj in avtomatsko. Pakt skratka zahteva podobno ureditev, kot jo ima Nemčija, ki je strogo zavezo o najvišjem možnem primanjkljaju zapisala v ustavo.
 
Po fiskalnem paktu bi članice evroobmočja v srednjeročnem obdobju smele imeti maksimalen strukturni proračunski primanjkljaj v višini 0,5 odstotka BDP. Strukturnost pomeni, da je primanjkljaj v nasprotju z običajnim proračunskim deficitom očiščen vplivov konjunkture. Drugače povedano: v letih recesije, ko se davčni prihodki zmanjšujejo, socialni izdatki pa povečujejo, bi bil primanjkljaj lahko višji, če pa bi šla konjunktura navzgor, bi morale vlade ustvariti presežke. Države bi lahko vmesne cilje za stiskanje proračuna oblikovale po lastnem preudarku, a s soglasjem Bruslja. Od zapovedane višine strukturnega primanjkljaja bi smele odstopiti le v primeru izrednega dogodka, na katerega same niso mogle vplivati, ali hujšega pešanja rasti. Za države z javnim dolgom občutno pod 60 odstotki BDP (mednje bi najverjetneje uvrstili tudi Slovenijo) bi bile zahteve blažje. Kazni za prekrške bi bile takojšnje in avtomatične.
 
Pogodba, ki naj bi bila pripravljena za srečanje na vrhu konec letošnjega januarja, naj bi začela veljati z letom 2013, če bi jo do takrat potrdilo vsaj 12 od 17 članic evroobmočja. Njeni ključni arhitekti pričakujejo, da bo povrnila zaupanje finančnih trgov v države evroobmočja.

Nadaljevanje branja članka je dostopno samo naročnikom revije Obrtnik podjetnik! Naročite se na revijo.

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"