Referenčne obrestne mere

Bančna ponudba se je v zadnjih letih veliko spremenila. Ne dolgo tega smo se ukvarjali s TOM-om (temeljno obrestno mero), danes pa nam občutek negotovosti prinašajo kratice, kot so EURIBOR ali pa LIBOR. Sprememba je marsikoga zmedla, toda v določeni osnovi gre za podobno stvar: referenčno obrestno mero.  

Marsikdo ob besedni zvezi referenčna obrestna mera skomigne z rameni, v bistvu pa ne gre za nič drugega kot za obrestno mero, ki jo vzamemo kot temelj za izračun neke druge obrestne mere. Gre za obrestno mero, ki se spreminja, zato prinaša sklepanje poslov z referenčno obrestno mero določeno tveganje.  

 

Kako je prišlo do tega? 

Če pogledamo malenkostno nazaj, lahko ugotovimo, da smo leta 1994 v Sloveniji uvedli TOM. Razlog je bila seveda inflacija, ki je »požirala« realno vrednost denarja. Zato je bil zakonsko predpisan TOM, in sicer v taki višini, da je denar ohranjal realno vrednost. Višina TOM-a se je določevala na podlagi pretekle inflacije. Seveda je problem inflacije v veliki meri v zadnjih letih izginil, zato so banke začele uvajati nominalne obrestne mere kot tudi druge referenčne obrestne mere. Pri tem so v bančno ponudbo vključile tako domače referenčne obrestne mere kot tudi tuje.