Roman Kladošek - EU in naše police

Prost pretok blaga je ena od temeljnih svoboščin EU, zato potegne za sabo vrsto neposredno veljavnih uredb ter smernic, ki jih je Slovenija v precejšnjem delu uvedla v zakonodajo. Kdor posluje v Slovenije jih bo zdaj moral upoštevati.    

Ali lahko pričakujemo težave z uveljavitvijo evropskih določil v gospodarstvu in pri tržni inšpekciji?

V gospodarstvu vidim težave pri proizvajalcih, ki svoje izdelke proizvajajo in prodajajo na domačem trgu. Tehnični predpisi, določeni v smernicah, so že bili privzeti v slovenski pravni red. Proizvajalci, ki so svoje proizvode že plasirali na evropski trg, so s tem že seznanjeni, saj so se jim morali prilagoditi. Za prisotnost na evropskem trgu je treba zagotoviti skladnost z evropskimi merili. Ker bo s članstvom v EU slovenski trg postal skupni evropski trg, bodo tudi proizvajalci, ki prodajajo blago doma, pri proizvodnji dolžni upoštevati vse predpise, ki urejajo prost pretok blaga. Za tržno inšpekcijo pomeni to veliko novo obvezo nadzora, drugačno od tiste v preteklosti.  

V čem je drugačna?

Nadaljevanje članka je vidno samo naročnikom.

V prejšnjem obdobju je proizvajalec moral predhodno pridobiti certifikat za določene proizvode pred prodajo na trgu. Zdaj ima proizvajalec pri tem proste roke, razen za določene vrste proizvodov, kjer je posebej določeno, da je treba v postopek ugotavljanja skladnosti vključiti še tretjo osebo. Pri ostalih proizvodih pa ne preverjamo skladnosti. Proizvajalec je svoboden, kljub temu pa je njegova odgovornost jasna: na trg mora dati varen proizvod, kajti tam ga čakata potrošnik in nadzor, ki mora ugotoviti skladnost ali neskladnost proizvoda.  

Zagotovo se boste srečevali z nespoštovanjem določil evropskih predpisov pri gospodarskih subjektih. Ali jih boste na začetku mileje obravnavali in jih kaznovali samo z opozorilom ali boste takoj posegli po strožjih ukrepih?

Slovenija je že lani, torej še pred formalno vključitvijo v EU, podpisala sporazum PEKA. Ta pomeni uveljavitev in spoštovanje določenih predpisov, predvsem tistih, ki se nanašajo na varnost strojev, električnih proizvodov, plinskih naprav. Tako tudi mi že več kot leto dni nadziramo varnost teh proizvodov v skladu z evropskimi, pravzaprav že slovenskimi predpisi. Zato pri nadzoru kršitev ne bo bistvenih sprememb, saj že zdaj delujemo v skladu z evropskimi standardi.  

Ali napovedujete spremembe vaših pristojnosti v obdobju npr. dveh, treh let?

V Evropi se predpisi sprejemajo kot po tekočem traku in pričakovati je, da se bo kaj spremenilo. V prilagoditvenem obdobju se je spremenilo nekaj predpisov, npr. Zakon o splošni varnosti. Skladno s spremembami pričakujem obsežnejše naloge tržne inšpekcije, predvsem v smislu večanja področij, ki jih bo treba nadzirati. Evropska zakonodaja nastaja tako, da področja prehajajo iz neurejenih v urejena. Na novoreguliranih področjih pa bo treba zagotoviti tudi učinkovit nadzor.  

Mar to pomeni strožjo obravnavo?

Treba je povedati, da se v Evropi pri nadzoru uporabljajo mehki pristopi, upošteva se načelo sorazmernosti, kjer se ukrep ali teža ukrepa prilagaja teži kršitve. Če je teža kršitve majhna ali je neznatnega pomena in ne predstavlja večje ogroženosti za varstvo potrošnika, potem ukrepi niso tako strogi, kot so bili včasih. Z ukrepi se poskuša doseči odprava nepravilnosti. Le pri težjih kršitvah, ko npr. proizvod na trgu ogroža varnost, se kot skrajno sredstvo izreče prepoved prodaje.  

Kako boste zagotavljali tekočo obveščenost in izobraževanje inšpektorjev, predvsem v lokalnih enotah?

Včlanjeni smo v informacijski sistem TRAPEX, ki je vzpostavljen med kandidatkami za članstvo v EU. S 1. majem pa bomo postali člani RAPEXA, tj. informacijskega sistema za članice EU. Poleg tega smo tudi člani ICSMS, informacijskega sistema, ki predstavlja novost v Evropi. Prek teh informacijskih sistemov dobivamo informacije, nato pa pogledamo, ali je v Sloveniji kakšen proizvod, ki je po teh pravilih nevaren ali neskladen. Druga oblika pridobivanja informacij so podatki o nesrečah, ki jih prejmemo od potrošnikov ali od drugih subjektov. Tretji vidik pa je načrtovanje, pripravljanje letnega programa, v katerem poskušamo narediti program dela za vsa področja, za katera je inšpekcija pristojna.  

Ali bodo k nam prišli tudi tuji inšpektorji?

Na tržni inšpektorat so že prišli nadzorniki iz Evropske komisije. Preverili so usposobljenost delovanja tržne inšpekcije ter ugotavljali, ali bomo oziroma ali smo že sposobni učinkovito opravljati nadzor po evropskih predpisih. Z ugotovljenim so bili zadovoljni. Pričakovati je nadzor nad delom inšpekcijskih organov, ne pričakujem pa, da bi tuji inšpektorji nadzirali naša podjetja.  

Kdo pa zdaj nadzoruje vaše delo? Recimo, če se podjetje pritoži. 

Imamo dvojni nadzor. Če gre za upravno zadevo, kot drugostopenjski organ opravlja nadzor Ministrstvo za gospodarstvo. Če pride do pritožbe na izdano odločbo, preverja nezakonitost ali nepravilnost izdane odločbe ter skladno z ugotovljenim ukrepa.  

Drugi nadzor izvaja sodnik za prekrške. Če se stranka pritoži, sodnik ugotavlja zakonitost ali nepravilnost mandatne kazni, ali je dejanje prekršek ali ne, ali je dovolj dokazov in podobno.  

Kaj pa nadzor nad učinkovitostjo dela?

Za zakonitost in učinkovitost delovanja odgovarja glavni inšpektor, ta pa ministru. Seveda si tako inšpektorji kot glavni inšpektor pomagamo na različne načine, s katerimi merimo učinkovitost delovanja, predvsem z analizo števila pregledov, ukrepov ipd.  

Ali delo tržnega inšpektorata ocenjujete kot uspešno in učinkovito?

Tržna inšpekcija je pristojna za nadzor 37 zakonov in več kot 80 podzakonskih aktov. Zaposlenih je 137 tržnih inšpektorjev, od katerih jih deset opravlja nadzor tlačnih posod, tako da jih nadzor dejansko opravlja 127; lani so opravili 19.500 pregledov, ugotovili in izdali 7.700 ukrepov ter 10.500 takšnih in drugačnih prekrškov. Glede na obseg opravljenega dela lahko rečem, da tržni inšpektorji svoje delo dobro opravljajo.   

Ali se pri svojem delu srečujete s korupcijo, s podkupovanjem, predvsem na lokalnih izpostavah? Kako to rešujete?

Takih primerov nismo imeli. Kdaj dobimo kakšno pismo, ko stranke niso zadovoljne z ukrepi inšpekcije ali konkretnega tržnega inšpektorja, češ da je podkupljen, vendar pa nikoli ni bilo nič dokazano. Če pa bi bilo, bi to raziskali in ustrezno ukrepali.  

Pa resnično verjamete, da nihče ne poskuša podkupiti inšpektorjev?

Menim, da problem vpliva lokalnih dejavnikov ali okolja obstaja. Proti temu se borimo tudi tako, da se inšpektorji na posameznem področju menjajo, prehajajo z enega področja delovanja na drugega. To storimo vselej, ko prejmemo kakšno pismo, ki kaže na to, da bi neki inšpektor nekaj moral storiti, pa ni. Nato pošljemo drugega inšpektorja na ponoven pregled. Toda inšpektorji se zelo dobro zavedajo, od koga prejemajo plačo in s kom so v delovnem razmerju. Zato menim, da je takih primerov malo ali jih sploh ni.