Samostojnost pomembnejša od denarja

Avtor: Mojca Svetičič | Objava: 08.11.2004

»Serijski izdelki me ne zanimajo. Delo mora biti izziv, ne rutina,« pravi pasar Matevž Dolinšek, katerega posebni kovinski izdelki že štirinajst let krasijo številne domove, poslovne prostore in hotele.


Matevž dolinšek: "Ko se mi je zdelo, da bom s svojima znanjem in spretnostjo lahko dovolj zaslužil, sem šel na svoje."

S čim se pravzaprav ukvarja pasar? Če še nikoli niste iskali mojstra, ki bi po vaši zamisli izdelal medeninast lestenec, ograjo ali kak kovinski del, ki bi dopolnil opremo vašega stanovanja ali poslovnega prostora, potem najbrž tako kot večina menite, da pasarji izdelujejo pasove. Čeprav so se pasarji prvotno ukvarjali le z oblikovanjem medenine, pa v zadnjih desetletjih njihova dejavnost vključuje tudi oblikovanje nerjavečega jekla, aluminija ter drugih cinkanih in barvanih kovin.

Nadaljevanje članka je vidno samo naročnikom.

Matevž Dolinšek iz Mengša že štirinajst let išče najboljše rešitve in izvedbe za vse naročnike, ki si želijo posebne izdelke. Njegovi izdelki - karnise, svetila, kuhinjske nape, poštni nabiralniki, najrazličnejši dodatki in deli, predvsem pa ograje - krasijo ne le slovenskih domov, poslovnih prostorov, lokalov in hotelov, temveč tudi hrvaške.  

Želja po samostojnosti  

Odločitev, da se poskusi v samostojnem podjetništvu, je zorela precej časa. »Priznati moram, da sem slabo vodljiva oseba in me je motilo, da so mi v službi vsako jutro naročali, kaj in kako moram delati. Ko se mi je zdelo, da bom s svojima znanjem in spretnostjo lahko dovolj zaslužil, sem šel na svoje. Zdaj sem svoboden in sam razporejam delo in prosti čas,« pravi Matevž Dolinšek in dodaja, da je najlepše biti sam svoj gospodar.  

Po nekaj letih poslovanja, ko je bilo naročil vse več, se je odločil, bo zaposlil še nekaj delavcev. Toda ta odločitev se ni izkazalo za dobro, saj z novim načinom dela, predvsem pa dosežki, ni bil zadovoljen. »Prihodki so bili sicer večji, toda posledica več zaposlenih in več naročil so bile tudi večje obveznosti in odgovornosti. Ves čas sem bil pod stresom in nisem imel dovolj časa zase in družino. Vse mi je začelo uhajati z vajeti,« opisuje Matevž Dolinšek in nadaljuje, da je bila najhujša posledica širitve manjša kakovost izdelkov. »Ne morem prodati nečesa, kar po moji oceni ni najbolje. Navsezadnje imajo moji izdelki kakovosti ustrezno ceno in zato si stranke zaslužijo le najboljše.«

Kaj nas uči Matevž Dolinšek
- Temeljno vodilo pri njegovi odločitvi za podjetništvo je bila želja po samostojnosti in ne želja po velikem zaslužku.
- Sledite novostim in razvoju svojega področja. Brez novega znanja ne boste konkurenčni.
- Bodite inovativni in vztrajni. Vsako stvar se da uresničiti.
Širitev za vsako ceno? Ne, hvala.  Znašel se je pred vprašanjem, ali naj nadaljuje dejavnost z več zaposlenimi in se širi v škodo kakovosti ali naj nadaljuje tako, kot je začel – sam. »Vprašal sem se, česa si pravzaprav želim. Biti samostojen zato, ker bi rad veliko zaslužil, ali zato, da bom sam svoj gospodar? Določil sem, koliko prihodkov na mesec potrebujem, da ohranim življenjsko raven, ki sem je vajen, in tega se držim,« razlaga Dolinšek in nadaljuje, da mu način, kako si je zastavil poslovne cilje, omogoča, da ne živi stresno in ima dovolj prostega časa.  

»Tudi tisti, ki imajo radi svoje delo, si morajo vzeti čas zase - za izlete, motor, ribolov in prijatelje. To te napolni z energijo. Če bi povedal, koliko dopusta sem imel letos, bi marsikateri podjetnik zmajeval z glavo,« se smeji Dolinšek, ki je najbolj zadovoljen, da lahko sam odloča, kdaj in koliko bo delal in koliko časa bo posvetil konjičkom.  Podjetje, ki temelji na enem človeku, pa ima tudi pomanjkljivosti. »Ker sem sam, ne smem tvegati niti delati samo tistih stvari, v katerih najbolj uživam – zapletenih podrobnostih ob sodelovanju z arhitekti, s katerimi lahko tudi dobro zaslužim.« Prav tako ni nikoli odveč previdnost pri poslovnih odločitvah, zlasti pri najemanju posojil, naložbah in izbiri poslovnih partnerjev, saj ima lahko pomanjkanje prihodka velike posledice. »Najbolj moram biti pozoren na naročnike, ki niso dobri plačniki. Do zdaj sem si nabral že toliko izkušenj in spoznal toliko ljudi, ki se ukvarjajo z notranjo opremo, da natančno vem, kdo je dober plačnik in kdo ne. Taki se me navadno raje izognejo in si poiščejo kakega začetnika, ki jih ne pozna.« 

Znanja ni nikoli dovolj 

Matevž Dolinšek zase pravi, da je človek dejanj in delavnice, zato je zadovoljen, da za najmanj prijeten del posla, pisarniško delo, poskrbi žena. »Delo za računalnikom mi ne ustreza, čeprav je postal del vsakdanjika.« Ker internet postaja vse priljubljenejši način iskanja informacij, se je odločil, da svojo dejavnost predstavi tudi na spletni strani. »Če sem iskren, imam s tem več dela kot koristi. Po navadi se vse konča s pisanjem predračunov.«  

»Najboljši način pridobivanja novih strank je še vedno ustna pohvala. Zadovoljna stranka te z veseljem priporoči drugim in po nekaj letih si med ljudmi, ki potrebujejo tvoje izdelke. Arhitekti in načrtovalci vedo, kdo je sposoben narediti katero stvar in kako,« pravi Dolinšek.  

Podjetništva se po navadi lotijo ljudje, ki so prepričani o svojih sposobnostih in znanju. Tako je bilo tudi pri njem. Toda že kmalu je ugotovil, da tudi znanje o oblikovanju kovin hitro zastari. Pojavljajo se nove snovi in nove smernice v oblikovanju in arhitekturi. Dolinšek je začel oblikovati medenino, a danes po teh izdelkih skoraj ni več povpraševanja, saj niso moderni. Medenino so zamenjale druge snovi – nerjaveče jeklo in trenutno najpriljubljenejši aluminij. »Vsaka nova snov zahteva posebno tehniko obdelovanja, zaradi česar je treba prilagoditi in nadgraditi stroje in orodje. Učiš se sproti ob poskusih in napakah. Ko obvladaš novo snov, postane moderna že druga. Nikoli pa se ne dolgočasim, vedno je kaj novega,« sklene Matevž Dolinšek.


Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"