Skupaj v dopolnilne dejavnosti

Avtor: Ivica Rant | Objava: 10.08.2003

Kmetijam na Škofjeloškem so razvojne agencije pomagale do skupnih programov dopolnilnih dejavnosti. Ena od rešitev: skupne blagovne znamke.



Dogajanje na Škofjeloškem je dober primer, kaj je mogoče doseči z razvojnimi programi, ki spodbujajo in usmerjajo razvoj dopolnilnih dejavnosti.  

Izhodišče ze uspehe sta Program razvoja podeželja za območje občin Gorenja vas-Poljane, Škofja Loka, Železniki in Žiri, sprejet v letu 2001, in Program razvoja dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, ki so ga vse štiri občine sprejele leta 1998. Programa imata podporo vseh ustanov v prostoru, ki delujejo na podeželju, izdelali so ju domači strokovnjaki na podlagi potreb, ki so jih izrazili ljudje.

Nadaljevanje članka je dostopno samo naročnikom.

Za spremljanje uresničevanja ciljev programa ter usklajevanje dejavnosti so imenovali koordinacijsko skupino, v kateri so predstavniki Razvojne agencije Sora, Kmetijsko-gozdarskega zavoda Kranj - kmetijsko svetovalne službe Škofja Loka, Zavoda za pospeševanje turizma Blegoš, Upravne enote Škofja Loka, vseh štirih občin in Društva za razvoj podeželja Resje. 

Vsestranska razvojna pomoč 

Skupina strokovnjakov, ki skrbi za uresničevanje programa, nudi strokovno pomoč vsem zainteresiranim (pri izdelavi poslovnih načrtov, pripravi dokumentacije za pridobitev finančnih sredstev na razpisih), išče razvojne spodbude, povezuje ustanove in ljudi na območju, pomaga pri iskanju skupnih tržnih poti in pri postavljanju skupne infrastrukture.

Sredstva za razvojne dejavnosti dobijo na državnih razpisih in prek proračunov lokalnih skupnostih. Žal je razvojnih sredstev v te namene še vedno premalo, zato je težko zagotavljati stalnost zastavljenih programov.  

Vse zastavljene dejavnosti pa so tudi že zasnova tako imenovanega podeželskega razvojnega jedra, ki bo zaživelo v naslednjem letu. Podeželsko jedro naj bi zagotavljalo skupno razvojno infrastrukturo za podjetniško prenovo podeželja. Povezalo naj bi lokalne skupnosti, razvojne ustanove in druge nosilce razvoja zaradi boljšega izkoriščanja priložnosti na podeželju.  
 
Skupni blagovni znamki izdelkov s podeželja 
Pri vsakem trženju se prej ali slej postavi vprašanje blagovne znamke. Kako jo uveljaviti za izdelke s kmetij, saj uveljavljanje blagovne znamke predstavlja velik strošek? Rešitev so našli s postavitijo  skupnih blagovnih znamk pod imenom Dedek Jaka in Babica Jerca - Naravni izdelki iz škofjeloških hribov. Skupna blagovna znamka je zagotovila večjo prepoznavnost izdelkov škofjeloškega podeželja, znižali so se stroški izdelave celostne podobe, ponudba izdelkov je obsežnejša in pestrejša, na trgu pa so stalno prisotni. Hkrati pa je povezovanje nosilcev pod skupno blagovno znamko doseglo visoko kakovost vseh izdelkov. Z enotno embalažo za izdelke so se znižali tudi stroški njenega oblikovanja in izdelave.  

Promocija blagovne znamke poteka prek zgibank, v katerih so predstavljeni izdelki, s predstavitvami na sejmih in prireditvah ter na spletnih staneh Razvojne agencije Sora. 

Kdo lahko uporablja blagovno znamko? 

Blagovni znamki »Dedek Jaka in Babica Jerca - Naravni izdelki iz škofjeloških hribov« sta registrirani pri Razvojni agenciji Sora, uporabljajo pa jo lahko nosilci z območja občin Gorenja vas-Poljane, Škofja Loka, Železniki in Žiri. Pogoji za vključitev v blagovni znamki so predpisani s pravilnikom. Poudarjeni so način izdelave, poreklo osnovne surovine in kakovost izdelkov, ki so pod stalnim nadzorom. Danes trži svoje izdelke pod to blagovno znamko že 32 nosilcev za več kot 200 izdelkov. Kupcem so na voljo izdelki potice, kruh, piškoti, domači rezanci, izdelki iz mleka, izdelki iz sadja (žganja, likerji in suho sadje), med, dražgoški kruhki in drugi izdelki domače obrti. 

Vsi, ki jih zanima več o blagovni znamki ali pa se želijo vanjo vključiti, dobijo več informacij pri Razvojni agenciji Sora, lahko pa tudi spletni strani www.ra-sora.si.
 
 
Skupne poti trženja 

Razvojni program podeželja je opredelil tudi oblike trženja izdelkov podeželja. Poudarjene so oblike neposrednega trženja izdelkov zaradi manjših stroškov distribucije in prodaje. Tako so v zadnjih letih v okviru Razvojne agencije Sora zaživele nekatere zanimive oblike prodaje: 
Prodaja na domu: Ker želi veliko kupcev kupiti izdelke neposredno pri proizvajalcu, je nastal program, ki z vključevanjem ponudnikov v različne turistične ponudbe omogoča, da jim kupce pripeljejo na dom. Po Škofjeloškem pogorju je tako postavljenih 17 pohodniških poti, za ljubitelje kolesarjenja so kolesarske poti, za ljubitelje zgodovine pa Pot po Rupnikovi liniji. Vse poti so speljane tako, da vključujejo čim več ponudbe, med drugim tudi kmetije. Vedno več pa je tudi organiziranih izletov, ki goste popeljejo na kmetije.
Prodaja na lokalnih tržnicah v Škofji Loki in Kranju
Prodaja na prireditvah: Proizvajalci so s svojimi izdelki že redni gostje na vseh turističnih in drugih prireditvah v okolici. Že tretje leto se odvijajo prireditve Tržnica kmetijskih pridelkov in izdelkov, ki potekajo od marca do decembra v štirih občinskih središčih (Škofji Loki, Železnikih, Gorenji vasi in Žireh) enkrat mesečno, in so namenjene prav promociji in prodaji izdelkov.
- Poslovna darila: Podjetja in ustanove na Škofjeloškem se vse pogosteje odločajo za izdelke s kmetij.
Stalno prodajno mesto (v pripravi): Zaradi vse večjega obsega izdelkov, vključenih v blagovni znamki, in čedalje večjega povpraševanje po njih že iščejo primerno lokacijo za postavitev stalnega prodajnega mesta v Škofji Loki.

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"
Vpišite vaš e-naslov: *