Skupine prinašajo uspeh

Kdo je poslikal Sikstinsko kapelo? Michelangelo, boste rekli. Toda to je le delno res. Sikstinsko kapelo je namreč poslikal Michelangelo skupaj s še trinajstimi slikarji. In podobno velja za številne druge dosežke v zgodovini in še posebej za pomembne inovacije v zadnjem obdoobju. Za vse take primere lahko rečemo, da je bil posameznik resda srce spremembe, toda končni rezultat je bil tako velik samo zato, ker se je okoli izvorne ideje zbrala skupina izjemno ustvarjalnih ljudi. Tako ugotavljata Warren Bennis in Patricia Ward Biederman v knjigi Genialnost v organizaciji - skrivnost ustvarjalnega sodelovanja (Organizing Genius - The Secrets of Creative Collaboration).

Raziskala sta šest primerov pomembnih inovacij, za katerimi so stale skupine - od »izuma« risanih filmov Walta Disney, prek Appleoveih računalnikov do izdelave prve atomske bombe v okviru projekta Manhattan - in poiskala skupne poteze. Njune ugotovitve se nam zdijo uporabne tudi v podjetništvu, ker iskušnje kažejo, da pravi podjetniški preboj naredijo samo tisti, ki znajo zbrati okoli sede dovolj veliko in ustvarjalno skupino. Beseda »ustvarjalna« je ključna. Kajti tisti, ki se boji okoli sebe zbrati ljudi, ki ga v različnih lastnostih prekašajo, je v naprej obsojen na neuspeh.

Študija uspešnih delovnih skupin je pokazala, da se kljub nekaterim razlikam vse ujemajo v petnajstih značilnostih, ki jih ponazarjajo naslednje trditve:

1. Za uspeh so potrebni izredni ljudje

Vsakdo, ki želi sestaviti skupino, mora najprej zbrati najbolj nadarjene ljudi, kar jih lahko najde. Ljudje, ki želijo narediti nekaj povsem novega, morajo imeti več kot le talent in inteligenco. Imeti morajo originalne zamisli in stvari morajo gledati drugače od drugih. Takšni ljudje imajo žilico za odkrivanje pomembnih in zanimivih problemov in hkrati sposobnosti za njihovo reševanje.

2. Skupine in veliki vodje ustvarjajo drug drugega

Vodaja skupine in posamezniki v skupini se dopolnjujejo in nekako ustvarjajo drugi drugega. Vodja skupine mora najti način vodenja, ki najbolj ustreza skupini. Standardni modeli vodenja, še zlasti model, ki temelji na ukazovanju in nadzoru, v tem primeru niso uspešni. Vodja skupine mora delovati odločno, vendar nikdar samovoljno. Odločitve mora sprejemati tako, da ne omejuje avtonomije drugih članov skupine.

3. Skupine imajo močnega vodjo

To pravilo je pravzaprav paradoksalno, saj uspešne skupine težijo k tovarištvu in nehierarhični urejenosti. Njihovi člani pogosto niso naklonjeni avtoritativnemu vodenju. Ne glede na to pa ima vsaka taka skupina močnega vodjo, ki ima pravo oko za izbiranje sodelavcev. Vodja skupine je skoraj vedno pragmatični sanjač, ki s svojimi sanjami spodbuja k delu druge člane skupine.

4. Vodja skupine ljubi talentirane ljudi in ve, kje jih lahko najde

Nadarjene ljudi je mogoče najti na različnih krajih. Pravi vodja jih poišče na fakultetah, v določenih mestih, na internetu, zanje lahko zve od znancev, včasih pa ga nadarjeni ljudje poiščejo kar sami. Dejstvo, da pripadaš skupini izrednih ljudi, naredi na vsakega člana poseben vtis. Med člani se zato razvije pozitivna konkurenca; vsakdo se želi dokazati in postati enak ali celo boljši od drugih. Vsak član pa bije pravi boj samo s samim seboj, ker nenehno preizkuša svoj talent.

5. V skupinah so talentirani ljudje, ki znajo delati skupaj

To pravilo se sicer zdi samoumevno, toda zelo nadarjeni ljudje so lahko tako privlačni, da tisti, ki izbira člane skupine, preprosto pozabi na to zahtevo. Določene naloge lahko opravimo le s skupinskim delom, zato je nesmiselno izbirati nadarjene ljudi, ki se ne znajo vključiti v skupino.

6. Skupine mislijo, da so božje poslanstvo

Karkoli že skupina počne, vedno so njeni člani prepričani, da delajo nekaj zelo pomembnega, celo svetega. Včasih je to tudi res, toda tudi kadar projekt ni revolucionaren, znajo sposobni vodje skupin navdušiti druge člane. Vodje se zavedajo moči govorništva.

7. Vsaka skupina je otok - toda povezan s kopnim

Skupine se zaprejo v svoj svet. Težijo celo k temu, da prekinejo fizični stik z okoljem. Ljudje, ki želijo spremeniti svet, morajo biti od njega odmaknjeni, toda še vedno sposobni črpati njegove vire. V skupini se razvije drugačna kultura; člani razvijejo skupne navade, se podobno oblačijo in celo govorijo nekakšen svoj jezik. Za stvari, ki se jim zdijo pomembne, uporabljajo drugačna imena. Tako se med seboj še tesneje povežejo in se hkrati še bolj osamijo od drugih ljudi.

8. Skupine se vidijo kot zmagoviti ponižanci

Skupine se zelo rade primerjajo z večjimi in močnejšimi skupinami, podjetji ali posamezniki in iz svoje majhnosti črpajo moč za še bolj zavzeto delo. Soustanovitelj podjetja Apple, Steve Jobs, je na primer svojo skupino, ki je naredila MacIntosh, vedno primerjal z velikanom IBM. Podobno v politiki predsedniške kandidate pogosto predstavljajo kot osvežitev v primerjavi že uveljavljenim in bolj izkušenim politikom.

9. Skupine imajo vedno sovražnika

Včasih imajo skupine resnično sovražnika, toda tudi kadar ga nimajo, ga naredijo same. Razlog je preprost: uspešne skupine bijejo vojno, brez sovražnika pa vojne ni. Tekma (za člane skupine vojna) z zunanjim tekmecem spodbudi v skupini ustvarjalnost.

10. Člani skupine so slepi za vse, kar se ne tiče njihovega dela

Ljudje v skupinah so tako predani svojemu delu, da jih dogodki v zunanjem svetu ne zanimajo, ne zanima jih niti kakovost njihovega življenja. Ti ljudje se ne sprašujejo vsak dan, ali posvetijo svojim otrokom dovolj časa. Zato ceno za uspeh projekta pogosto plačujejo njihove družine.

11. Skupine so optimistične in ne realistične

Skupine verjamejo, da lahko naredijo stvari, ki jih še nikomur doslej ni uspelo narediti. Člani so polni poživljajočega, povsem nerealističnega pogleda na to, kaj sploh lahko naredijo. Dokler pa ne vemo, česa ni mogoče doseči, ostane vse v polju dosegljivega. Uspešne skupine zato nimajo realističnih pogledov, ampak so nerazumno optimistične.

12. V skupinah prava oseba opravlja pravo delo

Najpomembnejši razlog, da toliko skupin dosega le povsem povprečne rezultate, je to, da ne znajo vsakemu članu poiskati pravega dela. Na srečo ali pa na žalost imajo nadarjeni ljudje zelo edinstven dar, ki ga ne morejo uresničiti na kateremkoli delovnem mestu. Pravi vodja mora zato dovoliti ljudem, da opravljajo tista dela, za katera so se rodili.

13. Vodja skupine nudi članom tisto, kar potrebujejo, in jih osvobodi vsega drugega

Člani uspešne skupine potrebujejo izziv in nalogo, pri kateri bodo lahko uporabili ves svoj talent. Prav tako potrebujejo prava orodja in sodelavce, ki jih bodo stimulirali za delo. Velik pomen ima zanje dobra obveščenost, zato zahtevajo hitro izmenjevanje informacij in idej. Obenem pa ne želijo vsakdanjih obveznosti, kot je pisanje poročil, ki služijo le birokratom izven skupine.

14. Naloga mora biti uspešno opravljena

Skupine o stvareh ne le govorijo, ampak jih delajo - izvirne in izjemne. Člani zato ne nehajo delati, dokler ne opravijo svoje naloge. Samo velika radovednost in reševanje določenega problema nista dovolj; naloga mora biti tudi uspešno opravljena. Skupina je zato podobna ladji, ki je potniki sredi plovbe ne morejo zapustiti.

15. Nagrada za delo je delo samo

Skupine se ukvarjajo z reševanjem težkih in zahtevnih problemov. Plačilo za to pa nista niti denar niti slava. Plačilo je sam ustvarjalni proces in člani vedno znova zatrjujejo, da bi isto delo opravili tudi brezplačno. Zanje je največje zadovoljstvo, da lahko sodelujejo pri projektu, v katerega verjamejo in pri katerem se lahko izkažejo.

Povzeto po Warren Bennis, Patricia Ward Biederman: Organizing Genius, Addison-Wesley Publishing, 1997