Smiljan Mori

Osebni svetovalec Boris Vene zanj pravi, da je človek z neverjetno karizmo. Občasni košarkarski reprezentant Miloš Šporar trdi, da mu je v dveh urah vrnil zaupanje v svoje sposobnosti. Za tiste, ki so ga spoznali v zadnjem letu, je Smiljan Mori fenomen. Njegovih množičnih seminarjev, na katerih govori o osebni rasti in motivaciji, se udeležuje po več sto ljudi. Lani je v desetih mesecih privabil na svoje seminarje 1500 udeležencev. In velika večina pred tem za Smiljana Morija še slišala ni.

Nadaljevanje članka je vidno samo naročnikom.

 

Od kriminalista do množičnega motivatorja  

 

Smiljan Mori je prvi prinesel k nam ameriški model množičnih seminarjev, ki še najbolj spominjajo na vseljudsko zabavo, kvazi verske obrede, nekateri jim pravijo duhovne veselice. Tudi njegova osebna pot je podobna zgodbam ameriških predavateljev. Kratko obdobje je bil kriminalist, še krajše pravnik, vseskozi pa človek brez trdnih načrtov. “Nekega dne, ko nisem vedel, kaj naj počnem v življenju in sem se smilil sam sebi, sem si rekel, da v življenju ne bom postal manj, kot sem sposoben. Zakaj se ne bi razživel do svojih največjih zmožnosti?” se spominja Smiljan Mori. Na kredit je kupil računalnik in ustanovil Agencijo Morio za trženje življenjskih zavarovanj. Denar za bencin mu je sprva posojala mama. 

Navdih za delo je iskal na seminarjih o motivaciji. Preden je postal učitelj, je bil učenec. “Ko sem prišel z nekega seminarja v tujini, sem si zadal za cilj, da bom 2. februarja naslednje leto organiziral svoj prvi seminar in da bo v dvorani 280 ljudi. Toliko je bilo pač v tisti dvorani, ki sem si jo ogledal, sedežev. Lani, točno 2. februarja, je prišlo na seminar 275 ljudi,” pove Smiljan Mori. Do konca leta je nato pripravil preko 40 predstavitev in privabil na glavne seminarje 1500 slušateljev. Pri izpeljavi projekta mu je pomagalo 20 sodelavcev.  

Mori se je za organizacijo množičnih seminarjev odločil, ker želi vplivati na čim več ljudi. Množicam je tudi prilagodil cene. Podobni, a krajši seminarji, pri nas stanejo povprečno 40 tisoč tolarjev, njegov deseturni je za polovico cenejši. Pravi, da želi ljudem pomagati, toda priznava, da je vseeno najprej podjetnik. “Moje načelo je tako: preizkusi čim več stvari, in če ti ne uspejo, jih pusti in začni nekaj drugega. Ves čas je treba poskušati, delati.” Morebitnega neuspeha ne vidi kot poraz, ampak kot izkušnjo. Pravi, da je veliko denarja vrgel dobesedno stran, preden je prišel uspeh. “Če oglaševanje po radiju ni delovalo, smo dali oglase v časopise, če še to ni šlo, smo pošiljali pisma. Moje prvo prodajno pismo je bilo tako, da nanj ni bilo nobenega odziva. Pa smo naredili drugo, tretje …”

 

Njegovi seminarji so zelo aktivni in dinamični. Po Morijevem mnenju se človek ne more učiti samo s poslušanjem, njegovi poslušalci na seminarjih delajo in se zabavajo. Zgleduje se po ameriških predavateljih, a zanika, da bi jih kopiral. “Kopirati se ne da. Če želiš posnemati nekoga drugega, se hitro zapleteš.. Res pa sem bil na številnih seminarjih po vsem svetu, vsako leto grem v povprečju vsaj na štiri. Ne le v Evropi, bil sem v Ameriki, Avstraliji in drugod… To na začetku veliko stane, ko pa nasvete preneseš v prakso, vidiš, da si veliko pridobil.” 

Dvomljivci bodo rekli, da je lažje ljudem prodajati sanje, kot pa narediti konkreten izdelek in ga prodati. “Zagotovo bi v proizvodni dejavnosti potreboval več začetnega kapitala kot v svetovalni. Toda mizar lahko potencialnemu kupcu pokaže svoj stol, jaz pa ga moram prepričati, da mu bo moj seminar spremenil življenje. To ni nič oprijemljivega, ničesar mu ne morem dati v roke, v bistvu prodajam želje. In dokler nisi poznan, to ni enostavno,” odvrne Mori.

 

Kako je na začetku prepričal stranke? Tako kot uči svoje slušatelje: človek, še zlasti pa podjetnik, se ne sme bati zavrnitve. Smiljan Mori navezuje stike brez strahu. Ko je lansko zimo v časopisih zasledil, da se naša ženska smučarska reprezentanca srečuje s krizo, je poklical na smučarsko zvezo Slovenije in zaprosil za telefonsko številko trenerja Grašiča. Še isti večer se je srečal z njim v Mariboru in nato dva dni preživel s smučarkami. “Ljudi je ponavadi strah zavrnitve, ker imajo asociacije na nekaj, kar se je zgodilo v preteklosti. Tega strahu se lahko rešimo v petnajstih minutah, in to tako, da nas strah celo motivira. Sam grem k novi stranki vedno s samozavestjo, da ji lahko pomagam.”  

Ljudi prepričuje, da lahko v življenju dosežejo praktično vse. Pravi pa, da jih ne zavaja. Nesmiselno bi bilo na primer trditi, da lahko vsakdo postane uspešen podjetnik. “Vsak je lahko uspešen v življenju, ne more pa biti vsak tudi uspešen podjetnik. Večina sploh tega ne želi. Jaz ljudem samo pokažem tehnike, s katerimi si lahko spremenijo življenje. Pomagam jim udejanjiti želje. Nekdo se želi znebiti odvečnih kilogramov, drug pa ima morda podjetniško žilico in ga zavira strah.”   

Meje so samo v glavi 

Mori danes vodi dve podjetji – Agencijo Morio in Smiljan Mori Success Systems. Obe sta zanj enakovredni, čeprav se v prihodnosti vidi predvsem kot osebnostni svetovalec. Že letos namerava s seminarji prodreti na Hrvaško, pozneje se vidi kot motivacijski govornik po vsej Evropi, če ne še dlje. Pred tujino nima zadržkov. “Če bi imel predsodke, že v Sloveniji ne bi začel. Veliko ljudi mi je govorilo, da to ni za Slovence, da mi nismo taki. Slovenci imajo predsodek, da je vse, kar je novega, ameriško. Tudi če pride iz Nemčije, je za nas ameriško. Na to ne pristajam, v resnici bi vsi ljudje, kjerkoli na svetu živijo, radi bili srečni, uspešni in zadovoljni.” 

Smiljan Mori zagotavlja, da bo v prihodnosti svoj notranji podjetniški duh samo še razvijal. Nenehno išče nove priložnosti in razvija nove izdelke. Konec lanskega leta je izdal priročnik in avdio kaseto z nasveti za motivacijo, letos bo predstavil spet nekaj novega. Pod svojim okriljem želi skupaj s partnerji po Evropi zgraditi mrežo podjetij, ki se bodo ukvarjala z različnimi dejavnostmi. Sky is the limit, bi rekli že tolikokrat omenjeni Američani. “Meje so samo v naših glavah. Važno je, da znaš voditi ljudi, komunicirati in organizirati delo, potem je čisto vseeno, kaj delaš,” je prepričan Smiljan Mori. Da bi zaradi obilice dela pregorel? “Zdaj, ko imam dve podjetji, bolje delam kot prej, ko sem imel eno. Na začetku sem vse stvari želel imeti pod nadzorom, to me je obremenjevalo. Zdaj sem s tem razčistil, ker vem, da znajo delati tudi moji sodelavci.”