Socialna varnost, konkurenčnost ali oboje?

Avtor: Vlado Kadunec | Objava: 06.04.2010

Nad prvimi predlogi novega zakona o delovnih razmerjih so razočarani delodajalci in sindikati. Za ene so spremembe premalo odločne, za druge preveč radikalne.



Recesije je, kot kažejo sicer še oklevajoče previdne ocene, konec. Okrevanje bo dolgotrajnejši proces, da pa bi dosegli primernejše, trgu bolj prilagojene in konkurenčne razmere, se je vlada lotila nekaterih strukturnih sprememb. Med delodajalci so v zadnjem mesecu največ pozornosti deležni prvi predlogi sprememb zakona o delovnih razmerjih (ZDR) in zakona o trgu dela. Konkretneje, najbolj burne javne razprave tečejo okrog skrajšanja odpovednih rokov, znižanja odpravnin in zvišanja nadomestil za čas brezposelnosti ter širjenja kroga upravičencev do teh nadomestil.
 
Po predlogu ministrstva za delo naj bi se odpovedni rok za delavce z vsaj 25 leti delovne dobe znižal s 150 na 90 dni, tisti s 15-letno delovno dobo pa bi bili namesto do sedanjega 75‑dnevnega upravičeni le do 60‑dnevnega odpovednega roka. Odpravnine naj bi se prav tako zmanjšale in bi bile ne glede na delovno dobo izenačene, znašale naj bi petino osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, kar bi prišlo zelo prav podjetjem, ki so se sredi krize znašla v likvidnostnih težavah in za odpravnine nimajo dovolj denarja.
 
Po palici še korenček
 
Novi zakon o urejanju trga dela pa naj bi prinesel tudi nekaj prijetnejših določil za delavce. Tako bi, denimo, zvišal nadomestila za primer brezposelnosti in razširil krog upravičencev do denarnega nadomestila. Dobili naj bi ga tisti odpuščeni, ki so bili v zadnjih 24 mesecih zaposleni vsaj 9 mesecev; sedaj namreč velja vsaj 12 mesecev zaposlitve v zadnjih 18 mesecih. Osnova za odmero nadomestila bi bila povprečna plača posameznika v osmih mesecih (sedaj v 12 mesecih). Višina denarnega nadomestila bi prve tri mesece prejemanja znašala 80 odstotkov plače (sedaj 70 %), naslednje mesece pa enako kot sedaj, to je 60 odstotkov plače. Za nezaposlene prijazne novosti bi bile tudi ohranitev pravice do prejemanje denarnega nadomestila v primeru zaposlitve za krajši delovni čas, kar naj bi bila vzpodbuda k iskanju dela. Brezposelni bi lahko opravljali različna dela do višine 200 evrov, ne da bi izgubili pravico do denarnega nadomestila.

Nadaljevanje branja članka je dostopno samo naročnikom revije Obrtnik podjetnik! Naročite se na revijo.

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"
Vpišite vaš e-naslov: *