Sodišča različno tolmačijo zakone

Da državni uradniki iste zakone tolmačijo na različne načine, smo se že navadili, nismo se pa s tem sprijaznili. In kot da to ni dovolj, se lahko stvari še bolj zapletejo. Podjetniški svetovalec Aleš Zevnik nas je ogorčen obvestil, da celo sodišča isti zakon razlagajo na različne načine. Konkretno nam je navedel dva primera, s katerimi se podjetniki pogosto srečujejo.

 

 

Sodišča zaračunavajo različne takse  

Aleš Zevnik je pri delu ugotovil, da mariborsko in ljubljansko okrožno sodišče zaračunavata za iste pravne zadeve različne takse. Podjetniki tako v Ljubljani plačajo za ustanovitev podjetja 500 točk več kot tisti v Mariboru. Ker znaša taksa za ustanovitev družbe z omejeno odgovornostjo 1500 točk, če družbo ustanovi en ustanovitelj znaša torej razlika kar eno tretjino te vrednosti. Razliko bi še nekako sprejeli, če bi se cena tržno določala, tako pa jo enotno za vsa sodišča predpisuje Zakon o sodnih taksah, ki je bil objavljen v Uradnem listu številka 93/2001.  

Pojasnilo smo poiskali pri na Okrožnem sodišču v Ljubljani.   Maša Kociper, vodja službe za odnose z javnostmi, nam je poslala naslednji pisni odgovor: »Sodna taksa za vpis subjekta v sodni register je urejena v tarifni številki 21 in 22 Zakona o sodnih taksah. Pri sodnem registru v Mariboru niso upoštevali tarifne številke 21, kjer je določeno, da se za vlogo plača taksa v višini 500 točk. Po informacijah kolegov iz Maribora so napako odpravili in zdaj zaračunavajo sodno takso v skladu z določili Zakona o sodnih taksah.« 

V Mariboru so očitno želeli biti prijaznejši do strank in jim niso zaračunavali začetnega obrazca, ki ga mora stranka priložiti svoji vlogi. Obrazec namreč sam po sebi ne pomeni nič in je namenjen predvsem pobiranju denarja.    

Različno statusno preoblikovanje 

Aleš Zevnik je med omenjenima sodiščema odkril še eno razhajanje. Gre za razliko pri statusnem preoblikovanju samostojnega podjetnika v pravno osebo. »Na mariborsko sodišču samostojni podjetnik vloži vlogo za ustanovitev podjetja in zraven navede, da gre za preoblikovanje, tako da lahko premoženje prenese na novo podjetje. V Ljubljani pa samostojni podjetnik premoženja ne more na tak način prenesti na podjetje. Pred tem mora narediti zaključno bilanco, uradno oceniti premoženje in premoženje prenesti na ustanovitelja. Vse to pomeni računovodske zaplete in dodatne stroške,« trdi Zevnik.  

Na Okrožnem sodišču v Ljubljani so nam potrdili, da ne vpisujejo statusnega preoblikovanja iz samostojnega podjetnika v katero od družb. Razlog pa je po njihovem ta, da Zakon o gospodarskih družbah tega ne predvideva. Že res, toda zakon tega tudi ne prepoveduje. Kaj pa naša protibirokratska revolucija?