Specialisti za delo iz užitka

Jelle Boelen daje prvi vtis navihanega mladeniča, za katerega nikoli ne veš, kdaj bo kakšno ušpičil. Ta vedno nasmejani dvainštiridesetletnik pa je solastnik in direktor podjetja Vitae iz Amsterdama, ki se petnajst let ukvarja s kadrovanjem. Od leta 1986 je zraslo iz ambicij dveh petindvajsetletnikov in njihovih prihrankov do podjetja s tristotimi zaposlenimi in strategijo širitve v večino večjih mest po Evropi.

Na spletni strani podjetja Vitae lahko preberete, da so specializirani za delo iz užitka. In da bi zaposleni zares uživali v tistem, kar delajo, morata biti zagotovljena dva pogoja: pozitivno delovno okolje in dovolj prostora za osebnostno in profesionalno rast. Pri podjetju Vitae se trudijo, da za svoje stranke najdejo podjetja, ki jim bodo zagotovila oboje. Seveda pa enako zagotavljajo tudi svojim tristotim zaposlenim. In to je - trdijo - ključ do uspeha. Zato so se, pravijo, tudi uvrstili na lestvico 500 najhitreje rastočih podjetij v Evropi. Kot potrditev svoje filozofije so se odločili vsako leto podeliti Vitae Talent Award – nagrado podjetjem, ki najbolj spodbujata pozitivno delovno okolje, ter profesionalno in osebnostno rast svojih zaposlenih. O začetkih, ciljih in načrtih podjetja smo se pogovarjali z ustanoviteljem, solastnikom in direktorjem podjetja Jellejem Boelenom.

Kako ste se odločili za ustanovitev podjetja Vitae?

Začeli smo leta 1986. Pred tem sem imel dve službi, od katerih mi nobena ni povsem ustrezala. V prvi nisem mogel razviti svojih zmožnosti – niso mi dovolili početi stvari, ki jih rad počnem. V drugi pa so bili medčloveški odnosi tako slabi, da nisem prav dolgo zdržal. Tako sem se odločil, da bom ustanovil lastno podjetje, ki mi bo dalo možnosti, da si bom postavil natančno takšne razmere za službo, kot si bom želel. S prijateljem, ki sem ga takrat poznal deset let in s katerim sva si delila podobne profesionalne izkušnje, sva se odločila in začela. Iz nič. Takrat sva imela 25 let – nekaj izkušenj, nekaj prihrankov – živela pa sva zelo skromno. Prvi dve leti sva bila sama z zelo nizkimi stroški in tudi prihodki. Po dveh letih sva najela še tajnico, ugotovila svoji vlogi v podjetju in potem se je začelo. Partnerju je bolj ležalo upravljanje s pisarniškimi posli, sam sem pa užival na terenu, v stikih z ljudmi. Zanimivo pa je, da sva za ugotovitev formule in pozicij potrebovala dve leti.

Kako pa je bilo s strategijo? Ali sta jo imela že na začetku?

No, vedela sva, da bova delala na področju rekrutiranja kadrov, toda to je bilo tudi vse. Sploh nisva poznala besede marketing in sva pač počela vse, kar sva vedela, da počno druga podjetja iz panoge. Nisva imela skoraj nič stroškov in nisva potrebovala visokih plač, tako da je šlo. Po dveh letih sva ugotovila, da bo najboljše, če bom sam direktor podjetja, moj partner pa vodja pisarne. Najela sva prvega svetovalca. Imela sva denarja dovolj za štiri njegove plače. To sva mu tudi povedala in ga tako seznanila z dejstvom, da bomo morali skupaj začeti takoj služiti denar. Potem se je začelo. Do konca tega leta sva imela že deset svetovalcev. Končno sva delala tisto, za kar sva bila nadarjena in kar sva rada počela, in to se je poznalo. Po četrtem letu smo imeli 20 zaposlenih. Rast se je potem nadaljevala do današnjih 300.

Ni pa šlo brez težav in gladko. Ko je pri 200 zaposlenih podjetje potrebovalo managerja za vodenje glavne pisarne, ki je takrat štela že 30 ljudi, je moj partner ugotovil, da nalogi ne bo kos in da to ni tisto, kar si je želel početi. Odločil se je in izstopil iz podjetja. Tako sem ostal sam na dveh izredno pomembnih pozicijah. Vmes se je število zaposlenih povzpelo do 300 in sam sem garal kot še nikoli. Tako trdo sem delal, da se mi je priskutilo in sem se odločil za isti korak kot moj partner. Bilo je to leta 1998, ko sem podjetje predal v vodenje trem profesionalnim managerjem. Sam sem tako kot partner ostal delničar in solastnik. Teh vezi nisva hotela pretrgati – preveč sva bila vezana na podjetje.

Tako sva se enostavno za nekaj časa umaknila. Partner je še vedno zunaj - je neizvršilni direktor in občasno svetovalec. Sam sem se decembra 2000 vrnil. Kolegica in svetovalka z univerze, s katero tesno sodelujemo, je ugotovila, da me podjetje preveč potrebuje in me je prepričala, da sem se vrnil.

Kakšna je vaša strategija širitve poslovanja?

Prisotni smo na Nizozemskem, v Belgiji in Nemčiji. Računamo, da se bomo iz Bruslja razširili naprej na francoski trg, pozneje pa tudi v Švico in Avstrijo. Veliki izziv je tudi Anglija. Njihova podjetja so veliko pred nami in zato ni enostavno delati z njimi. Pa vendar je koristno tekmovati z razvitejšimi. Strategija na tem trgu bo verjetno povezovanje s krajevnimi partnerji. Tudi sicer je pomembno delati s krajevnimi ljudmi. Praksa je takšna, da našega človeka pošljemo na lokacijo samo za izbiro krajevnih kadrov. Po zagonu se vrne v matično podjetje. Krajevni ljudje so pa tisti, ki poznajo razmere in zakone.

In koliko strank sploh imate?

Okoli 6000. Samo tretjina podjetij, za katere delamo, ima več kot 50 zaposlenih. Razporejeni so v vseh panogah – delamo s specialisti z devetih področij: finančniki, inženirji, bančniki, zavarovalničarji, specialisti za informatiko…

Ali ste se videli na tem mestu, ko ste leta 1986 začenjali?

Nikakor, vse se je dogajalo bolj naključno. Nekoč me je nekdo vprašal, kako smo nastavili cene in ali sem kdaj razmišljal o njih. Moj odgovor je bil, da je vse, kar smo delali bilo, da smo nastavili cene, ki jih je konkurenca imela pred tremi leti. Skratka, učili smo sproti – inovativnosti, marketinga, prestrukturiranja; naša pot je bila 15 let učenja. Pa še dobro smo se imeli na tej poti!

Pravijo, da je vedno potrebno tudi dajati, da bi dobil. Kaj vi dajete?

Ustvarili smo delovno okolje, ki nama je bilo s partnerjem všeč. Pozneje smo ugotovili, da je tako okolje všeč veliko zaposlenim. Ljudje so se medtem, ko so trdo delali, tudi zabavali. In to je ključno. Druga pomembna stvar je bila ta, da smo spodbujali ljudi, naj si izbirajo, kaj želijo delati. To je izhajalo iz moje frustracije s prvo službo, ko so mi stalno dopovedovali, da sem premlad za določene naloge. Sam sem sploh na začetku zaposloval samo mlade ljudi, ker nisem hotel tvegati, da bi družine ostale brez prihodkov, če nam ne bi uspelo. In tem mladim ljudem sem dajal priložnosti, da so delali stvari, za katere bi sicer v drugih podjetjih morali imeti pet let izkušenj. To je za njih pomenilo velik izziv, potrditev in vznemirjenje. To se nam je obrestovalo.

Po vaših izkušnjah je pri zaposlovanju novega človeka najpomembnejše vprašanje: Kaj radi počnete? Manj pa vprašanja, kot so, kakšne izkušnje imate, kakšne ocene ste imeli ali kolikšno plačo potrebujete.

To je temelj. Vsak ima svoje cilje, vendar je zelo pomembno tudi to, da rad počne tisto, kar je na poti do teh ciljev. Če imate, denimo, ambicije, da postanete odlični v nogometu, obenem pa veliko bolj kot v brcanju žoge uživate pri igranju violine, so lahko vaše sanje o karieri profesionalca vprašljive. Ravno tako je v poslu – mladi si že lahko želijo postati managerji, zaradi statusa, denarja in podobno, vprašanje pa je, kako radi v resnici počnejo stvari, ki jih mora manager početi. Slediti bi morali svojim naklonjenostim in talentom.

Kako najdete ravnotežje med službo in zasebnim življenjem?

Zame je to zelo težko – ko se za nekaj navdušim, lahko delam brez premora, cele dneve in dobre kose noči. Zato se prisilim, da si vsaka dva meseca vzamem teden dni počitnic. Poleg tega se redno silim k športu. V 15 letih so bila tri leta, ko sem samo delal. Na drugi strani pa so bila tudi leta, ko sem delal samo štiri dni na teden, in ko sem za nekaj časa izstopil iz podjetja, sem svoj čas uporabil, da sem cele dneve samo slikal.

OSEBNA IZKAZNICA

Kdo: Joelle Boellen, soustanovitelj in direktor
Podjetje: Vitae, Amsterdam, Nizozemska
Dejavnost: Kadrovsko svetovanje
Kje: Nizozemska, Nemčija, Belgija; načrti še za druge evropske države.
Zaposlenih: 300

Kaj nas uči Jelle Boellen:

* Za to, da odkrijete, katero mesto v podjetju vam najbolj ustreza, je potreben čas.
* Zaposleni lahko dajo svoj prispevek samo, če v delu uživajo.
* Mladim se splača dati priložnost.
* Naloga podjetnika je, da poskrbi za razvoj podjetja tudi takrat, ko je prepričan, da lahko odgovornosti preda profesionalnim managerjem.
* Prizadevati si je treba za ravnotežje med službo in zasebnim.

NASVET
Kaj morate ponuditi zaposlenim

Jelle Boelen je prepričan, da so kot podjetje za kadrovsko svetovanje uspeli, ker ljudem, ki iščejo službo, želijo zagotoviti prijetno delovno okolje in možnost strokovnega razvoja. Obrnimo njegov nasvet – kaj mora podjetnik ponuditi zaposlenim, da jim bo delo privlačno. Odgovor je jasen: prijetno delovno okolje in možnost strokovnega razvoja.