Spletni prevajalnik ali »živi« prevajalec?

Če bi združili vse prevajalce sveta ter jim v prevod ponudili količino vsebin, ki jih spletni prevajalnik Google Translate prevede v enem dnevu, bi na prevod čakali približno eno leto. Z 10 milijardami besed, kolikor jih je program sposoben prevesti v 24 urah, je tehnologija tudi jezikovno industrijo nehote postavila pred nove izzive. Toda ali so orodja za prevajanje resnično dosegla raven, ko lahko govorimo o pravi prevajalski renesansi?

 

Ljudje v informacijski dobi proizvedemo vse več vsebin. Odprtost svetovnega spleta je iz nas ustvarila glasnike informacij, ki jih je dnevno mogoče srečevati na najrazličnejših spletnih portalih, blogih ali družbenih omrežjih. Vsakodnevno prihajamo v stik z ljudmi z najrazličnejših predelov sveta, z njimi izmenjujemo mnenja, uspešnost medsebojnega sporazumevanja pa najpogosteje merimo prav v premagovanju jezikovnih ovir.

 

Trendu se je vsa ta leta prilagajala tudi tehnologija. Danes je že dovolj, da obiščemo katerega izmed spletnih prevajalnikov, denimo Googlov Translate ali Yahoojev BabelFish, in že lahko prebiramo ali soustvarjamo vsebine v  različnih svetovnih jezikih. Pa vendar, v formalnih in poglobljenih oblikah komuniciranja stroji, prevajalniki in mobilne aplikacije navkljub svojim nespornim prednostim, med katere lahko uvrstimo hitrost, ne morejo zagotavljati pomenskih značilnosti posameznega jezika kot tudi ne slovničnih pravilnosti. Tako se pri prevodu daljših besedil  pogosto srečujemo z napakami v prevodu, ki so nemalokrat lahko tudi usodne.