|
|
Sponke za privezovanje trte - SimzorSimon Žnidarčič je idejo za podjetje dobil med služenjem vojaškega roka, ko je imel veliko časa za razmišljanje. Poleg tega pa je bil njegov sostanovalec iz vinogradniške družine iz Goriških brd. Tako sta se pogovarjala tudi o trti in kolega mu je nekega dne pokazal sponko za pripenjanje šparonov (mladih poganjkov trte) ob žico in ga vprašal, ali bi se to dalo izdelovati doma. Simonov oče se je pred upokojitvijo ukvarjal z brizganjem izdelkov iz plastike, zato se je sin na te zadeve nekoliko spoz-nal. Ugotovil je, da bi bilo tako sponko mogoče izdelovati brez večjih težav. Tista, ki mu jo je pokazal prijatelj, je bila iz Italije, vendar z njo niso bili preveč zadovoljni. Simonu se je ideja zdela zanimiva, in ko se je vrnil domov, sta se z bratom dvojčkom Zoranom odločila, da bosta ustanovila podjetje. Izgubiti tako ali tako nista imela prav veliko, ker sta bila oba nezaposlena orodjarja po opravljenem pripravništvu. Vedela sta že, da želita izdelati plastično sponko za privezovanje trte, še vedno pa sta razmišljala, ali naj se odločita za cenejšo varianto za enkratno uporabo ali za vzdržljivejšo sponko, ki bi bila tudi dražja. Odločila sta se za slednjo in preizkušala sta različne materiale, da bi dobila pravo mešanico, ki bi vzdržala več kot eno leto in kljubovala vsem vremenskim spremembam. Orodje jima je pomagal izdelati oče, stroji za brizganje plastike pa so še bili doma. Tako sta izdelala plastično sponko za privezovanje trte, ki je uporabna več let. »Sponka je narejena iz polipropilena z različnimi dodatki proti staranju materiala, obliko pa sva dobila tako, da sva nekoliko poenostavila podobno kovinsko sponko. Material je odporen proti ultravijoličnim žarkom in proti zmrzovanju, poleg tega pa se lahko prilagaja rasti trte,« razlaga Simon Žnidarčič. »Vezava s takimi sponkami poteka hitreje kot z vrbovim šibjem, ki so ga za to uporabljali včasih. Ko sponko namestimo na oporno žico, tam tudi ostane vso svojo življenjsko dobo, ki bi morala biti vsaj pet let.« Seveda s tem, ko sta izdelala to sponko, nista ravno odkrila Amerike, sta pa začela polniti tržno nišo, ki je od naših proiz-vajalcev ni še nihče odkril. »Podobne kovinske sponke iz inoksa so sicer že obstajale v tujini, vendar je bila njihova slaba lastnost previsoka cena, poleg tega pa niso prožne in zato trto, ki raste, preveč stisnejo. Plastične sponke pa so se rade lomile,« je pojasnil naš sogovornik. Ko je bil izdelek narejen, se je bilo treba začeti prebijati na trg. Najprej sta Simon in Zoran Žnidarčič izdelala zloženko in jo skupaj z vzorci poslala trgovinam s kmetijskim materialom. Njun prvi cilj je bilo okrog 70 kmetijskih trgovin na vinogradniških območjih po celi Sloveniji. Nekaj ponudb sta poslala tudi neposredno večjim vinogradnikom. »Veliko jih vzame nekaj sponk za poskušnjo, če se bodo obnesle,« pravi Simon Žnidarčič. »Premagati je treba tudi nezaupanje, ker predvsem v Goriških brdih ljudje cenijo le tisto, kar pride iz Italije, domači izdelki pa so že vnaprej ocenjeni kot manjvredni.« Da pa bi si lažje predstavljali, za kakšne količine sponk gre, povejmo, da je na enem hektaru vinograda zasajenih približno 2000 trt, za vsako trto pa potrebujemo dve ali štiri sponke, odvisno od velikosti. Poleg domačega trga skušata prodreti tudi v Italijo - v Vidmu sta vzpostavila stike s specializiranim grosistom za področje vinogradništva, s pomočjo sorodnikov pa skušata navezovati stike tudi v Franciji, vendar je še prezgodaj za konkretne rezultate. Po slabem letu delovanja podjetja je Simon Žnidarčič zadovoljen s tem, kar sta z bratom v tem času dosegla. »O dobičku še ne bi mogel govoriti, veliko je že to, da sva pokrila stroške, čeprav sva izdelke prodajala zunaj glavne sezone,« ocenjuje. V prihodnosti pa nameravata razširiti ponudbo sponk za pripenjanje trte, v načrtu imata izdelavo treh do štirih različnih tipov za različne potrebe in okuse. »Poleg tega se v vinogradništvu uporabljajo tudi številni kovinski deli, ki bi jih sčasoma tudi lahko začela izdelovati,« razmišlja Simon Žnidarčič. |
|