Strojegradnja na ključ

Kaj je tisto, kar številne uspešne podjetnike žene, da ustvarijo lastno podjetje, ga uspešno vodijo v konkurenčnem boju, ga stalno izboljšujejo, širijo in se lotevajo vedno novih izzivov? Mogoče je na začetku (pa ne vedno) motiv denar, potem pa pridejo na vrsto vzgibi, kot so samodokazovanje, reševanje problemov, sprejemanje novih izzivov, želja po neodvisnosti, izražanje inovativnosti ...

Inovatorska žilica in želja, da bi lahko čim več časa in denarja, ki ga je zaslužil, posvetil svojemu hobiju (delo je najbolj uspešno, če je hkrati tudi hobi), je pred 25 leti v zasebniške vode pripeljalo tudi Janeza Ovna. "Za uresničevanje teh želja pa moraš biti v vsakem sistemu na takem mestu, kjer lahko odločaš." Pred tem je bil zaposlen v Iskri Avtomatiki, ki je bila takrat prava valilnica zasebnikov, in s svojim bivšim podjetjem je tudi kasneje dobro sodeloval. "Pri raziskovalnem, ustvarjalnem delu je tako, da želi vsak delati tisto, kar čuti, da bo dobro, uspešno naredil. Če delaš v nekem gigantu, pa če je še tako dober, če je delovno ozračje še tako sproščeno, pa si vedno le kolesce v mehanizmu, ki se mora vrteti v začrtano smer."

Prvi koraki v zasebništvu

Najprej sta začela sama z ženo, kasneje sta imela vsak svojo obrt, da sta lahko zaposlila dovolj delavcev. Od leta 1989 se imenujejo Oven SET (stroji, elektronika, termija). Njihova dejavnost je strojegradnja "na ključ", vzdrževanje strojev, ukvarjajo pa se tudi s termično obdelavo kovin, predvsem s kaljenjem. Kaj je pri njihovi dejavnosti posebnega? Vsak njihov stroj je prilagojen specifičnim potrebam uporabnika, naredijo ga tako rekoč kupcu po meri. To ne pomeni, da je treba delati vse na novo ali za vsakega naročnika posebej odkrivati Ameriko. "Kar se dobi serijsko proizvedenih sestavnih delov na trgu (teh je vedno več, včasih smo morali skoraj vse delati sami), seveda kupujemo in jih sestavljamo. Takšna strojegradnja je podobna sestavljanju lego kock. Sestavimo tiste elemente, ki so potrebni, specifičnim potrebam posameznega uporabnika pa stroj prilagodimo z našimi originalnimi rešitvami," pojasnjuje Janez Oven. Kaljenje pa opravljajo za taka podjetja, kot sta Cimos in Iskra, pa tudi za manjše naročnike.

Janez Oven izhaja iz obrtniške družine, doma so imeli mlin in žago, zato mu je bila podjetnost prirojena in privzgojena. Že od malega pa so ga tudi privlačili avtomatizirani stroji in kmalu je začel razmišljati o tem, kaj bi se dalo narediti še boljše, da bi bilo delo z njimi še enostavnejše (v šali pravi, da predvsem zato, ker je po naravi len).

Inovacije

Ker glavnina njihove dejavnosti temelji na inovacijah, je moral okrog sebe zbrati take ljudi, ki so pripravljeni probleme nositi s sabo domov in z njimi spati, se pravi razmišljati. Ko se lotijo reševanja novega problema, se vsak od treh inženirjev, vodij svojih delovnih skupinic, dodobra seznani z zahtevami, ki jih ima naročnik, in potem vsak najprej sam oblikuje svoj predlog. Na koncu se skupaj odločijo za najboljšo rešitev, ki jo tudi izvedejo. "Če kaj ''zamočimo'', vedno prevzamem krivdo nase, ker si ne moremo dovoliti, da bi inženirji izgubili ugled v očeh delavcev," pravi Janez Oven. "Če nekomu naprtiš krivdo, ničesar ne rešiš, kvečjemu še kaj poslabšaš."

Rešitve, ki jih izdelajo za posamezne naročnike, so pogosto prave inovacije, vendar naš sogovornik pravi, da teh niso patentirali, ker je bilo včasih treba premagati toliko birokratskih ovir in se zato pač ni splačalo. Tako kljub številnim inovacijam, za katere so dobivali priznanja na številnih sejmih (od več kot 300 njihovih naprav bi jih vsaj polovico lahko uvrstili med inovacije), nimajo prijavljenega nobenega patenta. "Japonci so dobro dokazali, da ga ni patenta na svetu, ki ga z manjšimi spremembami ne bi bilo mogoče prekopirati. Poleg tega pa imamo pri nas tako majhno število enakih izdelkov, da naših izboljšav ni vredno patentirati tudi iz tega razloga," pravi Janez Oven.

Vzponi in padci

Pri Ovnu so imeli v obdobju največjega razcveta podjetja, konec osemdesetih let, zaposlenih 24 delavcev. Po razpadu Jugoslavije pa so morali število zaposlenih zmanjšati za polovico, saj so zaradi nezaupanja v naše politične razmere izgubili vse zahodne trge, ki jih ponovno pridobivajo šele zadnjih nekaj mesecev. "Veliko laže je biti direktor v obdobju, ko podjetje strmo raste, kot pa takrat, ko se začne krivulja spuščati," je teorijo na lastni koži izkusil Janez Oven. "Ni umetnost podjetje hitro razširiti, ampak ga zadržati zdravega, ko enkrat močno zraste." Naš sogovornik je že preživel najhujšo krizo v svojem podjetju, ki zdaj ponovno kaže trende vzpona. Ni se odločil za ustanovitev družbe z omejeno odgovornostjo, saj po njegovih izkušnjah predvsem tuji partnerji zelo drugače obravnavajo podjetja, ki lahko za svoje poslovne poteze jamčijo z otipljivim kapitalom in s premoženjem lastnika. Ko tujci iščejo poslovne partnerje, med drugim preverjajo, kdo stoji za podjetjem, njegovo poslovanje za nazaj, s kakšnim kadrom posluje, kakšno je vodstvo, jedro podjetja, preverijo imetje (koliko kapitala, kako je bil pridobljen) in tudi, kako je podjetje zraslo, kaj in s kom je že delalo, kakšne tehnološke postopke uporablja ter s čim lahko zagotavlja stabilno kakovost. Ko pa podjetje že sklene posel, so pomembni roki, minute, ure, preizkusi, ko te pokličejo opolnoči in rečejo, da jutri nekaj potrebujejo; tako preverjajo tvojo fleksibilnost. Ko pa si enkrat pridobiš njihovo zaupanje, je lepo delati z njimi, le pri financah so neusmiljeni."

Problemi

Janez Oven je aktiven tudi zunaj domače delavnice in pisarne. Je predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Ljubljana Vič in predsednik sekcije kovinarjev v okviru Obrtne zbornice Slovenije, zato poleg bogatih izkušenj, ki si jih je nabral pri svojem dolgoletnem poslovanju, ve veliko povedati tudi o problemih, ki še vedno ali pa na novo pestijo slovenske zasebnike.

Po mnenju našega sogovornika je eden od velikih problemov v tem trenutku ta, da je zakonodaja za d.o.o. zelo ohlapna. SDK jih premalo kontrolira, zato je veliko možnosti za špekulacije. "To je tako, kot če se dolgo voziš z avtom in ne vidiš nobenega policista, pa počasi prenehaš upoštevati omejitve hitrosti. Obrtniki, ki so bili še v prejšnjem sistemu pod stalno davčno kontrolo, imajo poslovanje večinoma bolje urejeno, seveda pa ne moremo posploševati ne enega ne drugega."

V začetni podjetniški evforiji so novi podjetniki, neuki poslovanja, z neposlovnimi potezami skorajda nevede delali nelojalno konkurenco. Vsi pač niso znali delati kalkulacije stroškov in pravilno odmeriti dobička, ki je na koncu ponavadi zelo majhen. "Dobiček mora biti majhen!" meni Janez Oven. "Japonci na primer pravijo, da sme biti dobiček od 3 do 5 odstotkov, kar je več, pa pomeni nevarnost, da podjetje propade." Prav to se je že zgodilo več našim podjetjem. Zakaj? "Lahko naračunamo tudi 20 odstotkov dobička, vendar moramo vse, kar je več od tistih 5 odstotkov, ponovno investirati v razvoj. Slovenci se še nismo naučili tega in to je mnoge podjetnike, ki jim je prvi posel dobro uspel, pokopalo. Staro pravilo poslovanja namreč še vedno opozarja na sedem suhih in sedem debelih let. V tujini podjetnike k takemu ravnanju sili tudi davčni sistem. Povsem človeško je, da marsikdo razmišlja, da bo 5 let garal, potem pa bo užival v denarju, ki ga bo zaslužil. Vendar država z davčnim sistemom skrbi, da ga od tega odvrne, ga na lep način prisili, da denar reinvestira," razlaga Janez Oven. "Vedno je namreč država tista, ki živi od gospodarstva, bogata država pa potrebuje bogate podjetnike. Zato poskrbi, da tisti, ki je sposoben, dela 30 let, ne pa samo 5."

Poleg tega imamo pri nas predrago državo. "Naš delavec je bistveno predrag za to, kar na zahodu mislijo, da smo vredni," meni Janez Oven. "Dokler ne bomo oklestili prispevkov na plače na 60, največ 70 odstotkov, kar je zgornja še sprejemljiva meja, bomo zelo težko delali. To bi se moralo zgoditi najkasneje v enem letu, sicer bo gospodarstvo propadlo." Tisto, kar našega sogovornika še moti v našem okolju, je tudi previsoka cena kapitala. "Od države pričakujem, da nam bo preskrbela primerno ceno kapitala, dela, poskrbela za promocijo v tujini in zagotovila politično stabilnost, vse drugo pa lahko prepustijo naši iznajdljivosti."