Svet franšizinga v Evropi in Sloveniji

Avtor: Igor Pavlin in Nives Pahor | Objava: 13.02.2006

V Evropi je danes aktivnih blizu 3000 franšiznih blagovnih znamk, v Sloveniji pa okrog sto. Franšizing v Sloveniji ostaja neizkoriščena priložnost.



Evropa se na področju franšizinga zgleduje po Ameriki, tako so ameriški trendi evropski trendi. Sploh so Američani začeli evropsko franšizno zgodbo, saj so začetnice evropskega franšizinga bile ameriške franšizne verige. Zanimivo je, da so te začetnice (na Nizozemskem in v Veliki Britaniji) zaradi neetičnega načina delovanja, prevar, lažnih obljub in slabo zastavljenih strategij spravile franšizing tudi na slab glas.  

Danes se Evropa lahko pohvali z večjim številom aktivnih franšiznih blagovnih znamk kot Amerika (3000 sistemov). Razmerje naj bi bilo dve proti ena v prid Evrope. Po drugi strani pa je razmerje v skupnem številu franšiznih enot v Severni Ameriki in Evropi ravno obratno. V ZDA velja, da ima velik sistem nekaj tisoč enot, v Evropi pa nekaj sto enot. To pomeni, da je evropski franšizing manj množičen in, kot pravijo nemški raziskovalci franšizinga, manj standardiziran kot ameriški.  

V Evropi so franšizne verige v glavnem omejene na lastno državo. Še vedno velja, da je prodor čezmejnega poslovanja franšiznih mrež omejen na dva do osem odstotkov vseh franšiznih podjetij v domači državi. Težava je, ker je večina franšiznih konceptov bodisi lokalno preveč svojevrstnih, da bi se prijeli drugje, ali pa morajo opraviti še kakšno stopnjo v razvojnem ciklusu, da bi dozoreli za izvozno prilagajanje. 

Nadaljevanje branja članka je dostopno samo naročnikom revije Obrtnik podjetnik! Naročite se na revijo.

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"
Vpišite vaš e-naslov: *