Tehnološke mreže za novo konkurenčnost

22. septembra so se javnosti prvič predstavile štiri tehnološke mreže. Njihov namen je povezati raziskovalne zmogljivosti v različnih ustanovah z razvojnimi zmogljivostmi v podjetjih in tako doseči kritično maso znanja za tehnološki preskok slovenskega gospodarstva – ali, kot je zelo optimistično povedal predsednik Gospodarske zbornice Slovenije na začetku konference, za »kvantni preskok«.  

Spodbudo za nastanek tehnoloških mrež je pred dvema letoma dalo ministrstvo za gospodarstvo in spada v splošno filozofijo mreženja, ki je pripeljala tudi do nastanka grozdov (o razliki med mrežami in grozdi v posebnem okvirju).  Nadaljnje raziskave so pokazale, da industrija najbolj potrebuje mreže na naslednjih področjih:

- informacijskih in komunikacijskih tehnologijah,
- novih materialih oziroma inteligentnih polimernih materialih in pripadajočih tehnologijah,
- biotehnologiji in farmaciji ter
- tehnologiji vodenja procesov.  

V nadaljnjih pripravah na delo mrež je pobudnikom na štirih področjih uspelo pridobiti najpomembnejša podjetja v Sloveniji, tako da mreže danes povezujejo prek 70 podjetij različnih velikosti in ustanov, povezanih prek dveh regionalnih središč pa je še nekaj deset malih podjetij. Skupno število zaposlenih v vseh teh podjetjih je večje od 80.000.

V imenu vlade sta pri odprtju konference sodelovala ministra za gospodarstvo in informacijsko družbo - država se namreč, ob ustanovah in podjetjih, šteje za tretji list »triperesne deteljice« razvoja, njena naloga pa je spodbujanje takega povezovanja. Z velikimi pričakovanji gospodarstva pa so konferenco pozdravili še direktorji in drugi predstavniki podjetij Save iz Kranja, Gorenja iz Velenja, Iskratela iz Kranja ter Goodyear Engineered Products iz Kranja.   

Program konference   

Dr. Peter Stanovnik z Inštituta za ekonomska raziskovanja, ki je sodeloval že pri raziskavah pred ustanovitvijo tehnoloških mrež, je poudaril, da so tehnološke mreže samo eden od ukrepov, če želimo doseči petodstotno letno gospodarsko rast. Čakajo nas še zmanjšanje javnih izdatkov (proračuna) za dva odstotka, reforma zdravstva in izobraževalnega sistema (usmeritev v gospodarstvo, bistveno več diplomantov na tehniških področjih, poudarek na vseživljenjskem izobraževanju) ter nelahka naloga, da iz javnih in zasebnih virov za raziskave in razvoj zberemo precej več denarja (s sedanjega slabega odstotka na tri odstotke, pri čemer bo laže povečati delež javnega denarja kot delež denarja, ki ga mora povečati gospodarstvo). 

Tuji gost dr. Alfredo Aguilar, vodja oddelka za biotehnologijo in aplikativno genomiko v direktoratu za raziskave pri Evropski komisiji, je predstavil zelo velikopotezne načrte Evropske unije pri razvoju znanja in zdravil v boju proti trem pomembnim sodobnim boleznim (kardiovaskularnim boleznim, diabetesu in raku) in predstavil zasnovo evropskih tehnoloških »platform«, ki je še velikopoteznejša, kot so naše tehnološke mreže. S tehnološkimi platformami se namerava EU usklajeno lotiti »največjih ekonomskih, tehnoloških in družbenih izzivov«. Pri tej zasnovi koncept »enotnega vodenja« omogoča hkrati usmerjanje organizacijskih prijemov in denarja. (Več v posebnem okvirju.) 

Drugi tuji gost, dr. Wim Vanhaverbeke z Eindhovenske tehnične univerze, je prisotne opozoril na to, da tehnologija ni ključna za uspeh inovacije, temveč je uspeh bolj odvisen od vsega poslovnega modela, znotraj katerega se inovacija uveljavi. (Več v posebnem okvirju.) 

Tem referatom so sledile zelo optimistične predstavitve štirih mrež, na koncu pa še okrogla miza z več streznitvenimi ugotovitvami. Ta je pogrela nesporno največjo težavo v slovenski politiki znanosti in raziskovanja − samodejno dodeljevanje velike večine sredstev v korist akademskih raziskovalnih ustanov, ne glede na interese gospodarstva. Slišali smo celo podatek, da je pred desetimi leti dr. Peter Tancig kot minister za znanost dosegel, da je bilo 60 odstotkov sredstev, namenjenih za raziskovalne ustanove, povezanih s koristmi gospodarstva, danes pa je precej slabše. Dr. Maja Bučar s fakultete za družbene vede je ugotovila, da se inovativnost podjetij celo zmanjšuje in da niti 20 odstotkov slovenskih podjetij ne uvaja inovacij. Zoran Marinšek je opozoril, da gospodarstvo ne izoblikuje velikopoteznih razvojnih zahtev, Franc Dolenc iz Iskratela pa je napovedal, da nas bo zaradi nepripravljenosti na spremembe v desetih letih doletela kriza, ker poceni delovna sila ne bo več razlog. Te izjave je modro komentirala dr. Maja Bučar: »Tudi Irska in Finska, ki sta nam danes za zgled, sta sprejeli drastične ukrepe šele, ko sta se znašli v krizi.« 

Rajko Kerševan iz Primorskega tehnološkega parka pa vidi obrambo pred krizo v pospešenem razvoju podjetniške kulture: »V Skandinaviji, ki jo imamo za zgled, je podjetništvo vrednota in tam vlagajo v tehnološke parke že najmanj dvajset let. Prepričan sem, da bi po dvajsetih letih podpore tudi mi imeli vsaj enake uspehe. Težava je v tem, da se pri nas nihče ni sistematično ukvarjal z razvojem inovativnih podjetij. Uspehov zato ne moremo pričakovati čez noč, temveč čez deset let.« 

Dr. Janez Bešter, vodja mreže za informacijsko-komunikacijske tehnologije: »Švedi so na primer že pred 15 leti ustanovili Kista Science City, ki združuje več kot 700 podjetij na tem področju. A kljub zaostajanju bi lahko Slovenija zaradi majhnosti imela prednost. Z majhnimi stroški bi na področju informacijsko-komunikacijskih tehnologij (ICT) iz vse Slovenije naredili preizkus in bi iz nje naredili koridor med Zahodom in Vzhodom ter se povezali z drugimi najprodornejšimi regijami v svetu.«

Ne prenos, temveč sinergija znanja 

Dr. Igor Emri, vodja mreže za inteligentne polimerne materiale in pripadajoče tehnologije: »V mrežah ne gre za 'prenos' znanja iz raziskovalnih ustanov v podjetja, temveč za sinergijo znanja, pri čemer ga je v podjetjih lahko celo več.« Njegova mreža želi izkoristiti in nadgraditi znanje, ki se je nabralo pri razvoju obdelave polimernih materialov in je pripeljalo do skupnih patentov s koncernom BASF.

Informacijsko-komunikacijske tehnologije se pojavljajo povsod 

Dr. Pavle Gantar, minister za informacijsko družbo: »Postaviti bi morali enačaj in reči, da je konkurenčnost slovenskega gospodarstva enaka uporabi informacijsko-komunikacijske tehnologije.«

Dr. Matej Lahovnik, minister za gospodarstvo: »Vlada je izbrala štiri področja, na katerih podpira nastanek tehnoloških mrež. Ta področja so izjemno perspektivna, sam verjamem, da so to panoge prihodnosti. Seveda pa lahko tehnološke mreže nastajajo tudi na drugih področjih. Gospodarstvo »tretje Italije« temelji tudi na tehnoloških mrežah, ki so nastale v usnjarski, čevljarski, tekstilni in lesnopredelovalni industriji. Klasične velike veje industrije so se prestrukturirale skozi tehnološke mreže. Le tako se da v navedenih dejavnostih povečati dodano vrednost.«

Slovenija, ravnotežje med Zahodom in Vzhodom 

Jim Milk, glavni direktor Goodyear Engineered Products Europe: »Skupno vlaganje Goodyearja in Save je najuspešnejše skupno vlaganje Goodyearja doslej. Slovensko podjetje dosega dvajsetodstotno letno rast prodaje, ki bo prihodnje leto presegla sto milijonov dolarjev prodaje. Razlog za uspešno poslovanje je v izjemno kakovostnih strokovnjakih v Sloveniji. Selitev Goodyearjevega razvojnega oddelka v Slovenijo ni bila naključna. Slovenija ima idealno razmerje med strokovnim znanjem delavcev in ceno delovne sile. Takega razmerja ni ne zahodno ne vzhodno od tod.«

Razlika med grozdi in tehnološkimi mrežami 

Zakaj so tehnološke mreže »mreže« in ne »grozdi« oziroma kakšna je razlika med tema oblikama povezovanja podjetij in ustanov, je najbolje razložil dr. Igor Emri, vodja mreže za inteligentne polimerne materiale in pripadajoče tehnologije:
»V mrežah gre za razvoj določenih tehnologij in za uporabo teh tehnologij v različnih panogah, podjetjih oziroma izdelkih. Pri grozdih pa gre za povezovanje različnih tehnologij, ki se povezujejo pri proizvodnji kakega izdelka.«