Tek zamudnih obresti

Avtor: | Objava: 16.08.2005



Vaše podjetje ni poravnalo določenih obveznosti, ki so nastale po letu 2001. Upnik je zato proti vašemu podjetju vložil predlog za izvršbo, s katerim zahteva glavnico in zamudne obresti od dne zapadlosti terjatve v plačilo pa vse do dne plačila. Sodišče je izdalo sklep, s katerim je dovolilo izvršbo tako, kot je predlagal upnik – torej zamudne obresti od dne zapadlosti terjatve pa do dne plačila. To teoretično lahko pomeni, da ste kot dolžnik dolžni plačati zamudne obresti, ki bi lahko presegale glavnico. Ali je takšen sklep zakonit? 

Do leta 2001, ko je začel veljati Obligacijski zakonik, je bilo od dolžnika možno zahtevati, da poleg glavnice poravna še zapadle, a še neplačane zamudne obresti, ki so presegale glavnico.  
 
Z uveljavitvijo Obligacijskega zakonika pa to ni več mogoče, saj zamudne obresti prenehajo teči, ko vsota zapadlih, a še neplačanih obveznosti iz naslova zamudnih obresti, doseže glavnico.  

Zamudne obresti tako ne morejo teči do dokončnega plačila, temveč kvečjemu do takrat, ko vsota zapadlih, pa še ne plačanih obveznosti, doseže glavnico.  

Sklep o izvršbi, ki dovoljuje izvršbo iz naslova zamudnih obresti od dneva zapadlosti do dneva plačila, je tako nezakonit in ga je potrebno razveljaviti. Razveljavitev bo dolžnik dosegel tako, da bo podal ugovor, v katerem bo zatrjeval, da je sklep o izvršbi v nasprotju z določilom 376. člena Obligacijskega zakonika, torej nezakonit in ga je iz tega razloga potrebno razveljaviti. 

PRAVNI VIR:
Obligacijski zakonik
(UL RS 83/2001)

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"