Tvegani kapital in tehnološki trendi

Zlasti 90. leta prejšnjega stoletja so nam utrdila prepričanje, da je ena od pomembnih funkcij tveganega kapitala financiranje tehnološkega napredka. Desetletje se je zaključilo s pravo evforijo. Leta 1999 je lahko praktično vsak, ki je imel dovolj inovativno, pogosto pa tudi noro idejo, dobil denar iz skladov tveganega kapitala. Toda “internetni balon” se je razpočil leto pozneje. Lekcija, ki so jo potegnili skladi, je ta, da je bilo veliko projektov v tistem času brez pravega poslovnega koncepta.

In kaj zdaj? Upravljavci skladov tveganega kapitala, ki so bili pred dvema letoma izjemno samozavestni glede možnosti hitrih zaslužkov, danes skrušeno priznavajo, da je za prodor novih tehnologij in morebitne zaslužke iz naložb vendarle potrebnih najmanj tistih “klasičnih” pet do sedem let potrpežljivega čakanja. Evforije je torej konec, spet veljajo stara dobra konzervativna načela, ki gradijo na treznem poslovnem načrtu. In tako je poslovni načrt, ki je pravzaprav otrok tveganega kapitala, a ga je ta v obdobju navdušenega vlaganja skoraj zavrgel, s svojimi štirimi ključnimi elementi - (1) ideja, (2) trg, (3) podjetniški tim in (4) finančna projekcija - spet dobil mesto, ki mu pripada.

Čeprav si vlagatelji in tisti, ki o vlaganjih šele razmišljajo, od počenega internetneta balona še niso opomogli, je scena tveganega kapitala spet zanimiva. Zato je prav, da se seznanimo z evropskimi trendi na tem področju. Najboljši pregled na tem področju ponuja tehnološki investicijski forum, ki ga vsako leto prireja Evropsko združenje tveganega kapitala EVCA (European Venture Capital Association), ki je po mnenju večine poznavalcev trga tveganega kapitala hkrati največji svetovni dogodek te vrate. Na forumu teče beseda predvsem o visokotehnološkem (high-tech) podjetništvu, ki si ga brez financiranja tveganega kapitala skoraj ne moremo predstavljati.

Tehnološki forum je bil sredi oktobra 2002 v Barceloni. Dvodnevno mešanico plenarnih in panelnih zasedanj ter delavnic, skupaj z obilo možnosti za srečevanje in izmenjavo izkušenj, je duhovito povezoval eden najuglednejših profesorjev podjetništva (ne financ!) na svetu Daniel Muzyka z univerze British Columbia. Ozrl se je nazaj na internetni balon in komentiral, da čas za vse oblike lastniškega financiranja ni najbolj primeren. Pa vendar...

Evropa vse zanimivejša za ameriški kapital

Tehnološki forum je letos pritegnil skoraj 500 udeležencev. V večini so bili predstavniki skladov tveganega kapitala, manjkali pa niso niti akademiki, znanstveniki in predstavniki vladnih ustanov (večina zanimivih idej, ki so predmet zanimanja vlagateljev, izhaja iz bolj dolgoročno usmerjenega raziskovanja, celo temeljnih raziskav, ki jih vsaj na začetku financirajo predvsem iz različnih državnih in evropskih raziskovalnih virov).

Okrog vlagateljev se je vrtelo precej podjetnikov. Med občinstvom je bilo veliko Američanov. Zdi se, da je Evropa čedalje zanimivejša za ameriški kapital, ki išče donosne naložbe povsod po svetu, stara celina pa je trenutno za ameriške vlagatelje po privlačnosti takoj za domačo sceno. Vse več ameriških skladov tako odpira pisarne v Evropi, ne le v Londonu, kot je bila navada doslej, temveč tudi na celini. Nove prestolnice tveganega kapitala postajajo predvsem Amsterdam, Pariz, Frankfurt, Ženeva in za srednjo Evropo Budimpešta. Američani so pogumnejši tudi v Rusiji, kjer ponovno odkrivajo ogromen znanstveni in raziskovalni potencial med mladimi strokovnjaki, ki denimo pomivajo posodo v restavracijah hitre prehrane, vozijo taksije in opravljajo druga “intelektualna” dela.

Spopad na trgu brezžičnih tehnologij

Kot prvi govornik je na forumu nastopil podpredsednik Siemensa za področje brezžičnih tehnologij Rudi Lamprecht. V svojem nastopu je nanizal nekaj dejstev: trg je v Evropi nasičen, cenovna vojna je strašna, veliki (Nokia, Ericsson, Siemens in še kdo) bijejo med sabo bitko, kdo bo za manjši denar ponudil boljše. Izdelki se zaradi pritiska konkurenčnega boja pogosto še nedodelani znajdejo na trgu, kar pa večine uporabnikov niti ne moti, saj so telefoni v povprečju menda izkoriščeni okrog 10 odstotek (glede na vse funkcije, ki jih premorejo). Večinoma uporabljamo GSM za pogovore, nekaj malega za SMS, druge funkcije so za ozek krog posvečenih. Zadeva se še bolj zaplete, ko skušamo na svoj GSM povezati še kakšno drugo napravo. Ni prav, da je treba imeti za prvo povezavo med telefonom in prenosnim računalnikov prek infrardečih vrat ali modrega zoba (bluetooth) magisterij iz računalništva, pravi simpatični Rudi Lamprecht. Zato bo bodoči razvoj šel predvsem v smeri novih storitev, ki jih brezžične tehnologije tehnično gledano že omogočajo, a jih bo treba dognati te mere, da jih bo mogoče kupiti v navadni trgovini, odnesti domov, namestiti s pomočjo priročnika in zadeva bo morala delovati. Kot zgled je navedel, da bi s poti vklopili centralno kurjavo doma ali povečali temperaturo, si pripravili toplo kopel in podobno. Sliši se mikavno.

Biotehnologija še najbolj urejena

Drugo veliko področje, kjer se najde marsikaj zanimivega, je področje biotehnologije, kjer je končni izdelek ponavadi novo zdravilo. Kot je povedala Karen Bernstein, urednica kalifornijske revije BioCentury Publications, ki je specializirana za področje biotehnologij, so na tem področju stvari najbolj “urejene”. Podjetniška ekipa prižene inovacijo tako daleč, da je primerna za klinične raziskave, potem pa pot pod noge na obisk k svetovnim farmacevtskim koncernom z vprašanjem, kdo bi zadevo kupil. Ker so distribucijski kanali za zdravila utečeni in v domeni velikih, pametni podjetniki v tej panogi niti ne razmišljajo več, da bi se ukvarjali s trženjem.

Nanotehnologije zahtevajo potrpežljivost

Tretja vroča tema s področja raziskovanja in inoviranja, torej tudi vlaganje tveganega kapitala, so tako imenovane nanotehnologije. Nanotehnologija je danes skupno ime za vse, kar se dogaja na področju velikostnega reda enega nanometra, ki je milijardni del metra. Primerjava: če bi naš planet za milijardokrat pomanjšali, bi dobili žogico za tenis. Govorimo o molekulah, celo atomih, s klasičnimi optičnimi mikroskopi pa tu ni kaj prida videti. Prav s tega področja si oglejmo eno od zanimivih zgodb, ki smo jih slišali na forumu.

V Angliji ustanovljeno nanotehnološko podjetje Norwood Systems se od leta 1996 ukvarja z razvojem novega pomnilnega medija, ki bi nadomestil klasičen elektromagnetni medij na trdih diskih, ki jih imamo v računalnikih vseh tipov in velikosti. Novi medij temelji na umetno vzgojenih proteinih rastlinskega izvora, ki jih nekako namažejo na osnovni material in v posebni pečici zapečejo pri 600 stopinjah Celzija.

Tehnologija, ki jo laiki seveda težko razumemo, niti ni toliko pomembna, kot je zanimiva uporaba: čez dve leti bo novi medij po načrtih, ki jih ima podjetniška ekipa, v svojih lastnostih (količina podatkov na enoti površine in hitrost dostopa) prehitel klasični elektromagnetni zapis. Dva sklada tveganega kapitala, ki v projekt vlagata že četrti krog financiranja, tako potrpežljivo čakata že šest let in sta se sprijaznila še z naslednjima dvema letoma brez donosov, preden bo, če bo vse po sreči, prišel na trg prvi trdi disk s proteinsko osnovo. Fantje, ki razvijajo idejo, so bili prej mladi perspektivni znanstveniki, ki jih na njihovih inštitutih niso dobro razumeli. Zanimivo je, da tretji krog financiranja pred dobrim letom ni šel brez zapletov. Dokapitalizacijo sta sklada tveganega kapitala pogojevala s tem, da v podjetniško ekipo vključita “svojega” človeka. Ta človek pa ni bil proteinski strokovnjak ali nekdo, ki bi se spoznal na finance. Ne, bil je upokojenec, ki je bil dolga leta drugi človek v prodajnem oddelku podjetja Seagate za Evropo. Nauk? Tvegani kapital je v ekipi želel videti nekoga, ki ve, da bo treba tudi tako genialno zadevo, kot je proteinski trdi disk, na koncu prodati v zelo velikih količinah.

Na meji znanstvene fantastike

Prav zaradi vsega naštetega optimisti pravijo, da je kozarec na pol poln, saj ugodnejših možnosti za vlaganje še ni bilo: projektov je veliko, temeljne in aplikativne raziskave se gibljejo v smeri, ki že mejijo na znanstveno fantastiko, pravih vlagateljev pa je zaradi že omenjenih razlogov malo. Kdor ima danes denar in nos za dobro naložbo, bo posekal vse rekorde glede kapitalskih zaslužkov, je napovedal vizionarski profesor Joël de Rosnay, direktor Cité des Sciences et de l''Industries v Parizu. V svojem nastopu je pripovedoval o nekaterih trendih v razvoju novih tehnologij: nove oblike genetskega inženiringa, ki ga opravljajo računalniško krmiljeni geni, pametni materiali, ki jim je moč predpisati obliko, v katero naj se oblikujejo, inteligentne pilule, ki znajo dozirati zdravilne preparate, nanolaboratoriji, ki diagnosticirajo kar v telesu, molekularni stroji in bioračunalniki, biotranzistorji in nevročipi - človeku se lahko ob vsem tem še zmeša.

Ob vznesenem pripovedovanju profesorja Joëla de Rosnaya sem se spomnil Douglasa Adamsa in njegove kultne knjige Štoparski vodnik po galaksiji. Vedno sem mi je zdela ena zabavnejših domislic tista, da je človek po potovanju s časovnim strojem utrujen, saj se atomi v njegovem telesu preveč premešajo in potrebujejo nekaj časa, da se postavijo na svoje mesto. Po vsem, kar sem slišal v Barceloni, se mi ta legendarna domislica sploh ne zdi več smešna ...