Udobje na kubik

Citroën je v zadnjih nekaj letih naredil velik korak naprej. Nasploh lahko govorimo o nekakšni ekspanziji celotnega koncerna PSA, kamor poleg Citroëna sodi še Peugeot. Ob vsej krizi, ki vlada v avtomobilski industriji, prav ti dve blagovni znamki doživljata pravi razcvet. Ne samo modelni, tudi poslovni.

Če je bil nekoč Citroën zelo slovenski avto, saj so kar nekaj sestavnih delov izdelovali v koprskem Cimosu, je globoka kriza tega podjetja naredila svoje. Nedobavljeni avtomobili, pa množične kompenzacije, s katerimi so pri Cimosu poplačevali stare grehe, kar zadeva davke in energijo, ter seveda še kaj, so močno omajali dotlej precejšen ugled te znamke. Potem so stvar v svoje roke vzeli Francozi sami in stvari so šle na boljše. Tržni delež se popravlja, ugled se spet dviga, če že ni visok. Skratka, Citroën se je v Sloveniji “pozdravil”, to zdaj lahko z gotovostjo trdimo.

C5 break – celo prevelik!

Ob vsej poplavi avtomobilov jih le malo doživi izredno topel sprejem. C5 ga je in ko je prišel še C5 break, je bilo zadovoljstvo popolno. Ni namreč le zelo udoben, temveč tudi izredno prostoren. Francozi so od nekdaj znali narediti udobne avtomobile, nekateri celo trdijo, da so premehki in preveč udobni. Kar se tiče “mehkobe” ali “trdote” posameznih avtomobilov, je treba povedati, da pri tem ni čisto tako. Vzmetenje je precej podobno, saj varnostne zahteve o legi na cesti veljajo za vse enako. Avtomobil se lahko v ovinkih sicer nekoliko bolj ali manj nagiba, a so razlike pri tem minimalne. Jasno pa je, da je od trdote vzmetenja odvisna tudi lega na cesti. In ko gre za udobno limuzino -- ne glede na to, iz katere avtomobilske tovarne prihaja -- je vzmetenje nekoliko bolj “popustljivo” kot pri športnih avtomobilih. In med te udobnejše limuzine brez dvoma sodi tudi Citroën C5. Razlika v trdoti in mehkobi, ki jo čutite v tistem delu telesa, ki je nameščen med hrbet in noge, pa je predvsem v konstrukciji sedežev. In res je pri Citroënu sedežprecejmehak. Nekaterim je to seveda všeč, nekaterim precej manj, vendar pa je sedenje v tem avtomobilu nadvse udobno, kakor koli že vzamete.

Oblika tega avtomobila je všečna, sicer nič posebno “citroënovsko” ekstravagantna, kot smo bili tega nekdaj vajeni, vendar so linije avtomobila skladne – skratka, avtomobil, da ga z veseljem pogledaš!

Tudi notranjost testnega avtomobila je bila bogata, saj kaj drugega avtomobilu, ki je bil opremljen z največjim V6, 3-litrskim motorjem, niti ne pristoji. Usnjeni sedeži, pa samodejni menjalnik, opreme toliko, da imam premalo prostora, če bi želel vse našteti. Skratka kombinacija dnevne sobe na kolesih in sodobnega avtomobilskega oblikovanja.

Ergonomija je dobra, sedež seveda izdatno nastavljiv, električno kajpak, prav tako volanski obroč. Res si lahko položaj za volanom nastaviš tako, kot ti najbolj ustreza. Ročica menjalnika je oblečena v usnje, ročaj počiva na aluminijasti plošči, kar daje notranjosti še poseben hi-tech videz. Menjalnik je sicer dober, a se le stežka primerja s podobnimi menjalniki v prestižnem nemškem razredu (Audi, BMW, Mercedes). Čeprav je ta menjalnik že povsem blizu idealom; ko prestavi, to le nežno občutiš, lepo razume voznikove potrebe in želje, lepo se navadi na voznikovo vožnjo, čeprav je res, da potrebuje kar nekaj časa, da se nauči voznikovih zahtev. Skratka menjalnik, ki si ga v tem avtomobilu nikakor ne bi želel zamenjati za ročnega. Seveda ne, ko pa lahko tudi ročno izbiraš prestave, čeprav elektronika vedno poskrbi za to, da ne moreš narediti kake velike neumnosti (pri prenizkih vrtljajih prestaviti v višjo prestavo ali pa pri previsokih v nižjo), obenem pa sam prestavi v 1. prestavo, ko se ustavite – tudi če imate v programu za ročno prestavljanje.

Osrednja konzola je namenjena tudi sopotniku, na njej pa je vse, kar seveda mora biti za upravljanjem z radiom in klimatsko napravo. Ta je za upravljanje sila preprosta, pa tudi učinkovita, čeprav v prvih nekaj sekundah naredi več škode kot koristi, saj popolnoma zarosi sprednje steklo.

Prostora je v avtomobilu res veliko, tako spredaj kot tudi zadaj. Štirje v avtomobilu sedijo “carsko”, peti odrasel pa bi zadaj malce trpel, saj je klop ergonomsko oblikovana predvsem za štiri. Kar pa se tiče otrok, zanje ni nikakršnega problema, četudi bi jih v avtomobilu peljali 6. Prtljažnik je ogromen, zares velik -- v osnovi meri 565 litrov, ob povsem podrti klopi pa 1660 litrov – vendar pa je pravo veselje s prtljažnikom tudi to, da je odlično opremljen; mreža za pričvrstitev manjših stvari na dno prtljažnika, rolo, ki zdrži kar nekaj kilogramov teže, ter predali za drobnarije in dodatno opremo. Vrata se odpirajo zelo na široko, tako da je tudi nalaganje velikih in širokih predmetov precej enostavno. Le na glavo morate paziti, če ste nekoliko višje rasti, saj se lahko udarite v teme s ključavnico, ki nekoliko nevarno in nerodno štrli iz vrat.

Motor testnega avtomobila je bil 3-litrski s šestimi valji pod kotom 60 stopinj. Že kar dobro poznan in uveljavljen motor, ki sta ga skupaj razvila koncerna PSA in Renault. Motor razvije 210 konjskih moči pri 6000 vrtljajih in 285 Nm navora pri 3750 vrtljajih. To je brez dvoma izredno zmogljiv motor, ki hkrati ponuja tako udobje močnih motorjev in samodejnih menjalnikov, kot tudi nekoliko bolj športne zmogljivosti. Motor zmore avtomobil pognati do hitrosti 226 km/h, z mesta do hitrosti 100 km/h pa ga priženete po 10,6 sekunde. Seveda to niso ravno rekordni podatki, vseeno pa precej zavidljivi. Na testu je avtomobil popil 14,7 litrov bencina, v tovarni pa so zapisali porabo med 7,7 in 14,8 litri. Seveda pa je jasno, da naši testni kilometri niso bili niti malo zmerni!

Vožnja s tem avtomobilom je prijetna in udobna. Najnevarneje je to, da se pelješ izredno hitro po merilniku, ti pa te hitrosti sploh ne občutiš, o ja, zaznajo pa jo radarji. Tudi z zavorami nisem imel nikakršnih težav in tudi pri ostrem zaviranju avtomobil lepo drži smer, ob tem pa tudi zavorni sistem ABS ne popušča prehitro. Nekaj težav sem zaznal le pri dirkanju skozi ovinke, vendar pa so težave povzročale zimske pnevmatike, ki ne dajejo takega oprijema kot letne. Za dirkanje skozi ovinke in športno vožnjo pa bi vam vseeno raje priporočil kakšno Xsaro VTS. C5 pa je za gospode in tako se tudi najlepše pelje.

Brez dvoma je C5 prijazen avtomobil, ki nudi uporabnikom veliko udobja, veliko prostora in prijazno vzdušje. Sicer ni “žabje” poseben, kar je nekdaj krasilo velike Citroëne, vseeno pa je zanimiv in predvsem praktičen avtomobil.

NOVI MERCEDES E

Mercedes je pred kratkim predstavil novega E-ja. To je avtomobilski razred, v katerem se Mercedes počuti domače že vrsto let, vse tja od leta 1967. Tudi število avtomobilov, ki so jih v tem času prodali, dovolj zgovorno priča o tem, da je Mercedes v tem razredu preprosto mercedes!

Kaj veliko novega, ali bolje revolucionarnega, v tem avtomobilu niso predstavili, seveda pa je to avtomobil, ki je narejen po najvišjih standardih. V vseh pogledih. V avto je vgrajene veliko varnosti in elektronike, ki še poveča varnost potnikov. Kdaj, koliko in katere vreče se napihnejo, je seveda odvisno od tega, kam in kako močno se zaletite. Elektronika nadzira tudi to, kako močno se bodo še dodatno zategnili varnostni pasovi, moč pa je odvisna tudi od teže potnika, ki jo prav tako zaznajo senzorji. Mercedes o varnosti svojih kupcev razmišlja že 60 let. To je pravo podjetniško razmišljanje; če se namreč zaletiš in umreš, ne boš kupil nobenega mercedesa več, če pa preživiš, jih boš lahko še kar nekaj. Šalo na stran, varnost je vsekakor na prvem mestu in tako je tudi prav! Da o vseh elektronskih pripomočkih za “stabilnejšo” vožnjo niti ne pišemo na dolgo. Senzorji zaznajo vsako nepravilnost in takoj sprožijo reakcijo zavornega mehanizma, če je treba tudi motorne elektronike in menjalnika. Skratka, s tem avtomobilom se lahko zaletite, a se morate za to že kar potruditi.

Mercedes je v tem modelu predstavil tudi drugo generacijo skupnega voda (common rail) - sistema vbrizgavanja goriva s skupnim zbiralnikom - pri dizelskih agregatih. Ti pa naj bi po predvidevanju odgovornih za prodajo v Sloveniji imeli kar 70-odstotni tržni delež v pri tem modelu. Dizelska agregata sta dva - 220 CDI in 270 CDI. Jasno je, katerega bi imel rajši, a tudi, katerega bi si laže kupil. Gre pravzaprav za res vrhunska motorje, ki zmoreta 150 (220 CDI) in 177 (270 CDI) konjskih moči, ter 340 in 425 Nm navora. Samo za tiste, ki se na navor in zmogljivosti motorja nekoliko bolj spoznate: 82 odstotkov ali 350 Nm navora je na voljo že pri 1400 vrtljajih! Z večjim pritiskom pršiva goriva v valje so dosegli tudi nižjo porabo goriva in nižje emisije strupenih plinov. Skratka, spet več moči in manjša poraba.

Bencinski motorji so trije, 240, 320 in 500, ter zmorejo od 177 pa do 306 konjskih moči.

Nekaj preizkusnih kilometrov sicer še ne pove veliko o avtomobilu, vendar pa so prvi vtisi prijetni, predvsem pa klasično mercedesovski. Moram priznati, da nisem “padel v nezavest”, ko sem sedel za volan, od vsega novega, takoj pa sem vedel, da sedim v mercedesu. In to je veliko pomembnejše kot padanje v nezavest ...