Uradniki nočejo dobrih praks

Togost in zbirokratiziranost javne uprave ni samo slovenska značilnost. Poznajo jo praktično v vseh državah. V Veliki Britaniji so že pred leti razvili program Dobre prakse, s katerim so poskušali pripraviti občine, da so svoje inovativne rešitve na kateremkoli področju razširile tudi v druge občine.  

Program Dobre prakse se je tako dobro prijel, da so ga hitro razširili v druge države, najprej v Italijo. Kasneje je program povzel tudi Svet Evrope in ga promoviral predvsem v državah Srednje in JV Evrope. Leta 2003 so program prinesli tudi k nam.  

A tisto, kar so v drugih državah uradniki zagrabili z obema rokama, se pri nas ne prime. Koordinatorka programa v Sloveniji Katarina Čoklc z Združenja občin Slovenije je nad odzivom naših občin razočarana, enako mnenje pa ima tudi Svet Evrope. Minuli mesec so zaključili drugi krog programa, v katerem so občine pripravile samo pet projektov. Resda je v nekaterih projektih sodelovalo po več občin, a odziv je kljub temu majhen. To lahko pomeni dvoje; ali občine ne razvijajo inovativnih rešitev in dobrih praks ali pa se jim jih ne zdi potrebno predstavljati v javnosti in širiti v druge občine. Oboje je lahko slab izgovor.    

Prva nagrada gre v podjetniško občino 

Komisija je letos med petimi prijavljenimi projekti dva nagradila s prvo nagrado. Občina Ptuj in petnajst občin z Upravne enote Ptuj so dobili nagrado za ustanovitev in delovanje skupne občinske uprave. Prvo nagrado so si prislužili tudi v občini Lenart, in sicer za celovito optimizacijo podjetniških procesov. Ta rešitev je še posebej zanimiva, saj v občinsko upravo vnaša duh podjetniškega razmišljanja in delovanja. 

Direktor občinske uprave Bojan Mažgon razlaga, da so se iz evropskih izkušenj naučili, da je mogoče učinkovito prenesti dobre prakse iz gospodarstva v javno upravo. To pomeni, da se uradniki začnejo obnašati podjetniško, da začnejo zniževati stroške dela, da stalno iščejo rezerve pri delu, da svoje občane obravnavajo kot kupce, da vpeljejo projektni način dela in tako naprej. »Vsak sodelavec občinske uprave je predlagal tudi najmanj pet ukrepov, ki predstavljajo korenito izboljšavo obstoječega stanja in imajo v denarju merljive rezultate,« pravi o rezultatih projekta v Lenartu Bojan Mažgon. Konkretne koristi pa so naslednje: cenejše objavljanje javnih naročil na internetu, cenejše oblike obveščanja javnosti, občutno zmanjšanje števila sej občinskih organov, prodaja nepotrebnega premoženja občine, nakup programske opreme za optimiranje pisarniškega poslovanja.  

V Lenartu so pripravljeni svoje izkušnje ponuditi tudi drugim občinam, če bo zanje seveda zanimanje. Glede na splošno pripravljenost za sodelovanje v programu Dobre prakse se zdi, da uradniki niso naklonjenim spremembam. Posebej ne tistim, ki zahtevajo večjo preglednost in racionalizacijo dela. Zaradi tega tudi še ni znana nadaljna usoda programa Dobre prakse v Sloveniji.