Uzde za Veliko trojico

Avtor: Mija Repovž | Objava: 06.12.2011

Vse od izbruha grške dolžniške drame so evropske prestolnice glasno protestirale proti ravnanju ameriških bonitetnih agencij Standard & Poor's, Moody's in Fitch, ki so v zasebni lasti. Grozile so, da bo Evropa ustanovila svojo, »popolnoma neodvisno« bonitetno agencijo.



Glavno vprašanje, ki se je postavljalo pri spopadu evropskih voditeljev z Veliko trojico (The Big Three), kot pogovorno imenujejo omenjene agencije, je bilo, ali gre pri vsem skupaj za obračun s prinašalkami slabih novic ali pa so novice, ki jih prinašalke prinašajo, morda sprte z resnico oziroma lažne.
 
Velika trojica je bila zadnja desetletja zaradi vseobsegajočega vpliva ZDA na svetovni ekonomski sistem pooblaščena, da ocenjuje rating držav in podjetij, ki kotirajo na borzi. Pri državah bonitetna ocena vpliva na višino obrestne mere, po kateri lahko vlade najamejo posojilo. Ker je recimo Velika trojica zaradi »uspešnega« referenduma proti pokojninski reformi in politične negotovosti Sloveniji nedavno znižala bonitetno oceno, se je zvišala obrestna mera za posojila, ki jih bo najemala vlada, to pa bo na letni ravni zelo obremenilo proračun.
 
Od bonitetnih ocen trojice so že dolgo odvisni tudi pomembne banke in podjetja. Ocene vplivajo na cene posojil, ki jih najemajo, pa tudi na cene njihovih delnic in s tem na nagrade njihovih šefov. Posledice ocen, ki jih državam, bankam in podjetjem prisodijo Standard & Poor's, Moody's in Fitch, gredo v desetine milijonov evrov, ocene največjih držav celo v desetine milijard. Drugače rečeno: pri Veliki trojici je skoncentrirana velikanska moč globalnih razsežnosti.

Nadaljevanje branja članka je dostopno samo naročnikom revije Obrtnik podjetnik! Naročite se na revijo.

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"
Vpišite vaš e-naslov: *