V naslednjih 20 letih bo življenje pod baloni ponekod postalo standard

Dušana Olaja že od začetka njegove podjetniške poti spremlja potrpežljivost in vztrajnost na novo odprtih trgih ter trmasta nepopustljivost, ko se stvari že kažejo navidezno izgubljene. Plačilo takega pristopa je, da so danes zadovoljni on in njegove stranke. Dvanajst let po začetku uresničevanja svoje podjetniške ideje je še kako prepričan, da pri poslu ni dovolj le dobra ideja. Ključ do uspeha je njena primerna umestitev v prostor in čas. V Duolu so svoje ideje očitno znali vključiti v obe dimenziji.

 

Kaj je pri vas drugače leto zatem, ko ste prejeli priznanje Podjetnik leta 2013?

Nič drugače, kot je bilo pred tem. Turbulentno obdobje, v katerem je naše načrte širitve v kmetijstvo presekala najprej kriza v Ukrajini, potem rusko-ukrajinski konflikt in zdaj še ruske sankcije. Zanesljivo se bo to konec leta poznalo pri realizaciji precej optimističnega letnega načrta. Je pa ta kriza še enkrat pokazala, da podjetje vedno rabi tretje trge oziroma rezervni scenarij, kamor se lahko preusmeri ob težavah na sicer standardnih trgih. Mi te težave trenutno rešujemo na trgih Južne Amerike, zalivskih držav in Afrike.

 

Ste tudi v tujini že bili deležni kakšnih priznanj?

Ne mine mesec, da ne bi domov prinesli kakšno priznanje s svetovnih sejmov ali ko nas župan kakšnega mesta nagradi s plaketo, medaljo ali diplomo.

 

Kaj je letos že drugače v tehnološkem smislu? So materiali, tehnologija v vaši dejavnosti kaj napredovali?

Skupaj z našimi dobavitelji membran smo razvili nove prosojne membrane za uporabo tako v kmetijstvu kot v športu. Z dobavitelji strojne opreme smo razvili nove toplotne postaje za ogrevanje naših dvoran z lesnimi sekanci in peleti. Naše dvorane postajajo vedno bolj inteligentne po zaslugi avtomatiziranega kontrolnega sistema, LED razsvetljava postaja standardna oprema in še veliko je drobnih inovacij, ki vse težijo k enemu samemu cilju: zmanjšanju energetske porabe.

 

Kakšno stopnjo izolativnosti že dosegajo materiali v vaših napihljivih dvoranah v primerjavi s klasičnimi gradnjami?

S trenutno cenovno sprejemljivimi materiali smo v tem trenutku dosegli zgornjo mejo. Naša dvorana je še vedno vsaj 50 odstotkov slabše izolirana kot klasičen objekt, grajen po sodobnih gradbenih standardih. Obstaja pa en velik vendar, in to je, da je »gradnja« napihljive dvorane cenovno toliko ugodnejša, da se razlike zaradi slabše izolativnosti in večje porabe energije za ogrevanje ali hlajenje izravnajo nekje v 25 do 30 letih uporabe. Če pa upoštevamo bistveno nižje stroške vzdrževanja naših dvoran, možnost premestitve objekta, 100-odstotno reciklažo in ničodstotno ekološko degradacijo lokacije, pa smo absolutni zmagovalci. Smo pa več kot dvakrat bolj energetsko učinkoviti od konkurentov in tistih, ki nas posnemajo.

 

Nekateri naši uspešni podjetniki se zaradi slabih razmer za poslovanje in visokih prispevkov selijo v tujino? Kako vi razmišljate o tem?

Ne razmišljamo. Ta problem smo rešili že pred približno sedmimi leti, ko smo iz Duola izločili stranske dejavnosti in okrepili osnovno. S tako organizacijo dela nam je vseeno, kje je naš domicil. Naša velika prednost danes je, da lahko delujemo na vsakem trgu in z minimalnimi stroški procesiramo tako majhno kot veliko naročilo.

 

Ali kriza gradbene industrije pri nas kaj vpliva na vaše projekte?

Zelo močno. V pozitivnem smislu. Ker je naša rešitev cenovno veliko bolj ugodna od klasičnih gradenj, se investitorji v kriznih časih še pogosteje zatekajo k nam.

 

Imate predstavo, kako bi dvignili slovensko gospodarstvo oziroma spremenili Slovenijo v uspešno državo? Kakšno bi moralo biti podjetniško okolje po vaši meri?

Za to ni potrebno biti preveč pameten. Javno porabo je treba prilagoditi stanju v realnem sektorju, dvigniti oziroma zbuditi iz spanja tistih 70.000 mikro podjetij, ki cel svoj življenjski ciklus vegetirajo z nič ali enim zaposlenim, ter jih poriniti na tuje trge. Podjetjem bi bilo potrebno subvencionirati delovno mesto z mladimi iskalci prve zaposlitve. Pa če jih iz te zgodbe uspe le sedmina, bo imela Slovenija jutri 10.000 novih izvoznih podjetij. Reprogramirati bi bilo treba tudi bančne in davčne obveznosti za izvozna podjetja. Gibka delovna zakonodaja je nuja. Predvsem pa si mora država znova vzpostaviti zaupanje svojih prebivalcev, oni pa v svojo državo.

 

Kaj najbolj nenavadnega se vam je zgodilo v vaši podjetniški karieri?

V Ukrajini sem v Donetsku stal pred balonom, ki je imel nalepko proizvajalca Duol, pa ga nismo mi naredili. Čuden občutek, opazovati slabo kopijo svojega izdelka in prepričevati novega kupca, da to ni tvoj balon.

 

Kakšen je bil vaš najtežji, najbolj nenavaden projekt?

Balon na Islandiji. Prvi v državi. Do našega prihoda so bili prepovedani in tudi mi smo potrebovali štiri leta, da smo se prebili skozi vse postopke testiranj, pridobivanj dovoljenj in prepričevanja zavarovalnic, da so ta objekt sploh upale zavarovati. Otvoritev je bila tako pomemben dogodek, da si jo je prišlo ogledat celotno državno vodstvo.

 

Kaj bi svetovali slovenskemu podjetniku za prodor na širši trg? Na evropski. Na svetovni.

Potovalko v roke, noter pa kataloge in vizitke ter hajd na sejme v Evropo in v svet. Vse ostalo je izguba časa ali pa bo kar naenkrat življenje prekratko.

 

Nekoč ste rekli, da posel ni splet dogodkov, ki pripeljejo do njega, ampak filozofija. Kakšna je vaša podjetniška filozofija?

Vedno znova se izkaže, da ni dovolj le dobra ideja. Potrebno jo je pravi trenutek umestit v prostor in čas. Ne prezgodaj in ne prepozno. In pa nikoli ne hodi tam, kjer so že hodili pred tabo. Išči svojo pot.

 

Napovedali ste naselja pod napihljivimi dvoranami. Kako daleč je do take realizacije?

Smo že tam. Zaenkrat skromno naselje za 50 in 500 delavcev na skrajnem severu Evrope, ampak že jutri lahko prekrijemo tudi večja naselja. Kupec, za katerega realiziramo prve tovrstne objekte, je nezaupljiv in bi rad prej preveril, kako taka dvorana deluje v manjšem obsegu. Ocenjujemo pa, da bo v naslednjih 15 do 20 letih življenje pod baloni v nekaterih delih sveta postalo standard. Tudi zaradi onesnaženja ozračja.

 

Dejali ste tudi, da se v prihodnosti vidite bolj prisotni v kmetijstvu kot v športnih objektih. Gre za nadzorovano klimo, kjer bi pridelki bolje uspevali? Kako daleč je povpraševanje po takih objektih oziroma realizacija tovrstnih projektov?

Tu smo še v povojih. To, kar smo že pokazali v Rusiji, se je pokazalo za sprejemljiv koncept. Ker pa gre za uvajanje čisto nove doktrine gojenja in skladiščenja poljskih pridelkov, je pot realizacije in zaupanja daljša kot običajna. Veliko dokumentacije je potrebne, certificiranja materialov in opreme, uvajanje primernih standardov. Napredujemo in mogoče bo ravno ta zadnja rusko-ukrajinska kriza pospešila uporabo naših rešitev.

 

Kako stopate z roko v roki z ekologijo, ekološkimi zahtevami in rešitvami? So materiali, iz katerih delate, razgradljivi? Kako pripomorete k boljšem ekološkem odtisu?

Smo tehnološki vodje v naši dejavnosti. Zahtevni trgi nas silijo v nove in nove izboljšave tako v energetskem kot tudi ekološkem smislu. Ali kot je o Duolu dejal eden naših velikih kupcev: »You are ACTORS, others are only REACTORS!«