V pasti poslovnih goljufij

»Kdor pri opravljanju gospodarske dejavnosti pri sklenitvi ali izvajanju pogodbe ali posla preslepi drugega s prikazovanjem, da bodo obveznosti izpolnjene, ali s prikrivanjem, da obveznosti ne bodo ali ne bodo mogle biti izpolnjene, zaradi delne ali pa celotne neizpolnitve obveznosti pa nastane za stranko ali koga drugega premoženjska škoda, se kaznuje z zaporom do petih let.« Tako pravi med drugim 234. člen slovenskega kazenskega zakonika, ki se nanaša na poslovne goljufije. Tako preprosto, bi lahko rekli, pa vendar je država potrebovala več let, da je poslovno goljufijo opredelila kot kaznivo dejanje. Še pred dobrima dvema letoma za poslovne goljufije v zakonodaji ni bilo mesta, kot da jih sploh ne bi bilo.

Po podatkih ministrstva za notranje zadeve se je število poslovnih goljufij po osamosvojitvi drastično povečalo. V množici novoustanovljenih malih podjetij je bilo vsako leto nekaj tisoč takih, ki so želela nepošteno obogateti. Tipično podjetje, s katerim so se srečevali kriminalisti, je imelo 2000 dinarjev ustanovitvenega kapitala, nič premoženja in nič zaposlenih.

V zadnjih letih število poslovnih goljufij počasi upada. Če je policija še leta 1996 obravnavala 2455 poslovnih goljufij, jih je lani 1717. Vendar Igor Lamberger, vodja sektorja za gospodarsko kriminaliteto na Ministrstvu z notranje zadeve opozarja pred neupravičenim optimizmom. Statistični podatki so premalo natančni, da bi lahko zanesljivo nakazali trend. »Statistika zajema samo podatke o rešenih zadevah, ki jih predamo tožilstvu. Za vsa gospodarska kazniva dejanja pa je značilno sivo polje, kamor sodijo dejanja, ki jih ne zaznamo ali jih ne obdelamo. Žal imamo takih nerešenih primerov veliko.« O velikosti sivega polja lahko samo ugibamo, kar pa po izkušnjah policije ni smiselno.

Zakon šele leta 1999

Zakonodaja se je na hiter porast poslovnih goljufij zelo počasi odzvala. Kazenski zakonik je poslovne goljufije štel med klasična kazniva dejanja goljufije vse do leta 1999. To pomeni, da smo uradno šele takrat dobili pravno definicijo poslovne goljufije. Posledice počasnega ukrepanja so še danes prisotne. Odvetnik mag. Emil Zakonjšek na primer trdi, da je kaznivo dejanje poslovne goljufije po dobrih dveh letih še tako sveže, da se sodna praksa sploh še ni izoblikovala.

V Ministrstvu za notranje zadeve zagotavljajo, da so na nujnost posodobitve zakonodaje opozarjali že leta. Največja težava stare zakonodaje je bila ta, da so osumljencu zelo težko dokazali kaznivo dejanje poslovne goljufije. »Dokazati smo morali direktni naklep po pridobitvi protipravne premoženjske koristi in goljufiv namen že ob sklenitvi posla. Med ravnanjem osumljenca in nastankom škode je, skratka, morala obstajati vzročna povezava. Ta direktni naklep pa je bilo zelo težko dokazati, saj direktorji podjetij niso delovali sami. Pri finančnih inženiringih, na primer, direktorji niso sprejemali strank, to so počeli drugi ljudje,« razlaga Igor Lamberger.

Težko je reči, ali je prav nova zakonodaja vplivala na manjši obseg dela policije v zadnjih letih. Dejstvo pa je, da so kazni zdaj resnejše. Za poslovno goljufijo, katere posledica je premoženjska škoda, je storilec kaznovan z zaporom do pet let. V primeru velike premoženjske škode, to je škode, večje od 50 povprečnih neto osebnih dohodkov, pa je zagrožena zaporna kazen od enega do desetih let. Zaradi razmaha tako imenovanega finančnega inženiringa smo v kazenskem zakoniku dobili celo poseben člen, ki govori o organiziranju denarnih verig in nedovoljenih iger na srečo. Kazen za te primere znaša od enega do osem let zapora.

Največ goljufij z akceptnimi nalogi

Policija je kljub nedorečeni zakonodaji vsa ta leta vodila svojo statistiko kaznivih dejanj in kot posebno kategorijo gospodarskega kriminala štela tudi poslovne goljufije. Igor Lamberger navaja, da so imeli daleč največ dela z navideznimi odlogi plačil in zavarovanji z akceptnimi nalogi. Saj veste - predložiš ničvredni akceptni nalog, vzameš blago in izgineš. Te goljufije so bile najpreprostejše in očitno za goljufe zelo učinkovite. »Za razmah tovrstnih goljufij nosijo del odgovornosti tudi podjetja. Podjetja niso preverjala bonitet kupcev, čeravno bi to zlahka naredila,« trdi Lamberger. Zaradi opozarjanja na te goljufije in pozornejšega preverjanja kupcev so storilci postajali bolj premeteni. Za načrtovane goljufije so začeli ponarejati različne dokumente, od osebnih dokumentov do bonitetnih poročil.

Policija ima v evidenci vrsto različnih oblik poslovnih goljufij. V grobem vsako dejanje uvrsti v eno od naslednjih skupin: trgovske, kreditne, finančne, zavarovalniške, virmanske, gradbeniške, računalniške in bančne. Oglejmo si nekaj najpogostejših.

Trgovske goljufije

Pri trgovskih goljufijah storilci uporabljajo ukradene plačilne instrumente, plačujejo s ponarejenim denarjem, uporabljajo lažne instrumente zavarovanja, lažna potrdila o zaposlitvi, ponarejene identifikacijske dokumente in celo ponarejene registrske tablice. Pogosto uporabljajo dokumente neobstoječih podjetij. Nekatere goljufije je možno opraviti tudi brez ponarejenih dokumentov.

Nazoren je naslednji primer. Osumljenec je pri različnih trgovcih zbral pet predračunov za drage avtomobile. V Agenciji za plačilni promet je nato v petek ob koncu delavnika plačal položnice, na katere pa je napisal samo zadnje štiri številke zneska. Prve tri številke je sam naknadno napisal na kopijo potrjenega virmana. Virmane je še isti dan predložil trgovcem, ti pa so mu predali avtomobile. Seveda virmanov niso mogli preverjati, ker je Agencija za tisti teden zaprla svoja vrata. Goljuf je nato avtomobile med vikendom prodal.

Najhuje pri vsem tem je, da trgovci avtomobilov praktično ne morejo dobiti nazaj, če jih od goljufa v dobri veri kupijo kupci in zanje plačajo tržno ceno. Policija opozarja, da lahko goljufi tako pridobijo vse blago, ne samo avtomobilov.

Kreditne goljufije

Kreditne goljufije so še vedno zelo aktualne, žrtve pa največkrat podjetniki, ki potrebujejo denar za svoje podjetje. Storilci se predstavljajo kot zastopniki tujih posojilodajalcev in ponujajo kredite pod navidez ugodnimi pogoji. Ponujajo visoke zneske kreditov (čez 10 milijonov tolarjev), z omejenim najnižjim zneskom. Denar naj bi priskrbeli v gotovini in to v tuji valuti. Značilnost tovrstnih ponudb je dolg, ponavadi vsaj 30-dnevni rok od podpisa pogodbe do obljubljenega prejema kredita. Na drugi strani pa mora posojilojemalec takoj ob podpisu pogodbe plačati 20-odstotno provizijo. Goljufi kot zagotovilo stranki za prejem kredita celo ponujajo bančne garancije tujih bank, ki pa so brez vrednosti. Stranke denarja nikoli ne vidijo. Izjema so prve stranke, ki jim goljufi denar izplačajo, da se o njihovi ponudbi razširi glas. O tem, kako širokopotezno storilci zastavijo svoj posel, govori naslednji podatek: policija je samo v enem primeru ugotovila 200 oškodovancev, ki so bili oškodovani za več kot 600 milijonov tolarjev.

Finančne goljufije

V to skupino goljufij sodijo vsi finančni inženiringi. Še ne dolgo tega so bili časopisi polni oglasov, ki so ponujali visoke obresti za položena sredstva. Na devize so ponujali 3- do 5-odstotne mesečne obresti. Denar so spet dobile samo prve stranke, naslednje pa so se za svoj denar in obresti obrisale pod nosom. Največji tak sistem je bil Zdenex, v katerem so bili oškodovanci oškodovani za 17 milijonov evrov!

Med finančne prevare lahko štejemo tudi tako imenovana nigerijska pisma, čeprav v zadnjem času prihajajo ponudbe tudi iz drugih držav. Pošiljatelji ponujajo visoke provizije za pomoč pri izpeljavi posla - gre za nakazilo ogromnega zneska denarja v tujino. Zanimivo je, da se pod ponudbe največkrat podpisujejo »doktorji znanosti« in visoki državni uradniki. Goljufi podatke o svojih žrtvah dobijo iz poslovnih imenikov, zato so med oškodovanci praviloma podjetja. Prejemnik pisma naj bi jim poslal nekaj denarja za začetek posla, po uspešnem prenosu denarja v tujino pa naj bi prejel zasluženo provizijo, ki gre v milijone dolarjev. Ko naivnež pristane na ponudbo, zelo težko izstopi, goljufi namreč vedno znova zahtevajo samo še en manjši znesek za letalsko karto, pa za podkupnino uradnega uslužbenca in tako naprej. Storilci tovrstnih goljufij uporabljajo izmišljena imena, zato jih je skorajda nemogoče izslediti. Tako še vedno ni dokazano, da gre res za nigerijske državljane. Obstaja sum, da za ponudbami stojijo ljudje iz drugih držav, ki pa so si naslov v Nigeriji izbrali zato, ker je tam vsakršno preverjanje podatkov zelo težko.

Previdnost je najboljša zaščita

Opisali smo samo nekaj pogostih oblik poslovnih goljufij. Žal se vsak dan pojavljajo nove; hkrati z naraščanjem osveščenosti podjetnikov, se »pilijo« tudi goljufi. Policija zato svetuje, da je najboljše orožje proti poslovnim goljufijam previdnost -
skrbno preverite (nove) kupce. »Pri neznanem kupcu ni dovolj preveriti samo bonitete, temveč tudi dokumente, ki jih predloži, od bančnih garancij do identifikacijskih dokumentov,« svetuje Igor Lamberger. Pozorni bodite posebej, kadar kupec zahteva odlog plačila. Nekateri namreč prvič manjšo količino blaga plačajo, nato pa so pripravljeni naročiti večjo količino, vendar le pod pogojem, da dobijo blago na odlog plačila. To je znak za pozornost.

Enako tudi odvetnik Emil Zakonjšek svetuje previdnost. »Podjetnikom svetujem, da vsako pomembno pogodbo, še zlasti če je zapletena in ne enostavna gospodarska, pregleda odvetnik. Tudi kadar jim kupec predloži garancijo, se je o tem dobro posvetovati z odvetnikom.«


Kakšne pogodbe boste sklepali - resničen primer iz Slovenije

Podjetje A je s podjetjem B sklenilo pogodbo, po kateri bo podjetje B kot izvajalec naročniku (podjetju A) na terenu pridobivalo kupce za njegov izdelek. V pogodbi, ki ga je pregledal tudi advokat, so zapisali, da izvajalec tedensko poroča o pridobljenih kupcih, čez tri tedne pa naročnik od vsakega kupca izvajalcu izplača določeno vsoto (provizijo).

Pol leta je bil naročnik zadovoljen z delom podjetja B. Še bolj je bil zadovoljen, ko se je uspešnost podjetja B podvojila. Podjetje A je zadovoljno plačevalo podjetju B zaračunano provizijo. Toda v kratkem so v podjetju A ugotovili, da je zelo veliko računov neplačanih, stvar je pa postala sumljiva, ko je neka gospa po telefonu vprašala, kako je mogoče, da je podjetje poslalo račun za izdelek njenemu že pokojnemu stricu.

Tedaj je postalo jasno, da podjetje B goljufa, da podjetju A pošilja seznam, na katerem so tako resnično pridobljeni kupci kot tudi ljudje iz telefonskega imenika, ki niso nikoli bili kontaktirani in niso nikoli dali soglasja, da bodo izdelek kupili.

Ko se je direktor podjetja A oglasil pri direktorju podjetja B, se mu je le-ta zarežal v obraz in ga povabil, naj »jih kar toži, saj stvar nikoli ne bo prišla do sodišča, saj on lahko zapre d.o.o.«.

Čas je pokazal, da je izvajalec naročnika ogoljufal za približno 40.000 evrov - toliko provizije je pobral za umišljene kupce.

Nauk: Pri sklepanju pogodb za storitve vežite plačilo izvajalcu na dejansko vplačane račune. V zgornjem primeru je pogodbo sestavil advokat in ni poznal tega pravila.