V znamenju treh razsežnosti

Družba Messe Berlin je z letošnjim jubilejnim sejmom IFA kot organizatorica in gostiteljica zelo zadovoljna. Kljub krizi, ki se na svetovni ravni počasi končuje, se je sejma na 134.000 kvadratnih metrih razstavnega prostora (11 odstotkov več kakor lani) letos udeležilo 1423 razstavljavcev (22 več kakor lani) in 235.000 obiskovalcev (5 odstotkov več kakor lani).

 

 

IFA je največji sejem uporabniške elektronike po številu obiskovalcev in je po razstavni površini približno enak lasvegaškemu sejmu CES. Od njega je manjši le po številu razstavljavcev. Ameriški novinarji ponekod sejem IFA nekoliko ironično imenujejo »evropski CES«, ampak bi bilo enako (ne)upravičeno CES imenovati »ameriška IFA«. Oba sejma sta tako kakor vse druge podobne manifestacije pretežno lokalna, ampak oba štejeta predvsem za svetovna.

 

Na letošnjem sejmu IFA so bile predstavljene številne in raznovrstne inovacije, kljub temu pa ni bilo velikih novosti, posebej ne kakšnih »revolucionarnih« prebojev. Kriza je nedvomno povsod skrčila sredstva za razvoj in raziskovanje, zato jih podjetja rajši vlagajo v izboljšanje že obstoječih izdelkov, prilagajanje posameznim vrstam uporabnikov ter zadovoljevanje širših potreb, posebej družinskih in vse več tudi podjetniških. Najbolj izpostavljene so bile novosti s področja trirazsežnostne (3D) televizije, s katerimi so se na tiskovnih konferencah in na svojih stojnicah pohvalili vsi večji proizvajalci tovrstnih rešitev – Sony, Panasonic, Samsung, LG, Toshiba, Philips, Mitsubishi, Sharp in drugi. Ovira za hitrejše širjenje 3D-televizije so sorazmerno visoka cena ter pomanjkanje programov in vsebin, a se bo situacija postopoma spremenila v dveh ali treh letih.

 

                                            

Tehnologije 3D so se izboljšale in se približale širši komercialni uporabi. Na trg prihajajo novi modeli televizorjev 3D, predvajalnikov Blu-ray 3D, videokamer 3D, projektorjev 3D, prenosnih in tabličnih računalnikov 3D ter celo pametnih telefonov 3D. Tehnologije 3D seveda niso namenjene samo za zabavo, kot je gledanje televizije, ampak bodo izjemno koristne v arhitekturi, medicini, izobraževanju, pri raziskovanju in drugih dejavnostih.

 

Seveda je za mnoge uporabnike glavna motnja uporaba polariziranih očal ali očal z elektronskim preklapljanjem, ki zahtevajo sedenje naravnost pred televizorjem in gledanje brez premikanja glave. V razvoju je nekaj rešitev brez očal, med katerimi sta najbolj uspešna projekta 3D4YOU (ki se bere enako kot »3D za vas«, seveda v angleščini) in Free2C_Digital, ki ju razvija inštitut Heinrich-Hertz v sklopu družbe Franhofer. Tudi v tem primeru sistem prilagaja sliko za vsako oko posebej, a obenem spremlja gibanje glave in nenehno dinamično prilagaja sliko položaju očes.