Vi ste tisti, ki ustvarjate svoje priložnosti, ne država, v kateri živite!

Avtor: Vlado Kadunec | Objava: 08.10.2014

Ko enkrat dalj časa preživiš po različnih koncih sveta, se težko vrneš v domači kraj in zaživiš tam »za zmeraj«, pravi Avstralec Matthew Charlesworth. V Sloveniji živi osem let, preživlja se s proizvodnjo piva. »Življenje tu ni tako slabo, kot si vi vztrajno trdite. Imate negativen pristop do razmišljanja in načina življenja,« je opazil v teh letih.


Matthew Charlesworth: »Rad imam intimnost malega posla, kjer sem sam vključen v vse procese od proizvodnje do prodaje.«

V ozadju čutil se mi je prijetno povaljala rahla sled okusa po pomaranči, ko sem ob začetku najinega pogovornega druženja spil prvi požirek njegovega piva. Bilo je »lahko jutranje pivo«, eno od treh vrst, ki jih proizvaja v svoji majhni pivovarni blagovne znamke Human Fish (Človeška ribica) v nekdanji mlekarni na Vrhniki. Na hitrico razloži, da proizvaja pivo v angleškem in avstralskem stilu ter pšenično pivo, večinoma pa pri tem uporablja slovenski hmelj. »Imate enega najboljših hmeljev na svetu, velike in znane belgijske in angleške pivovarne uporabljajo prav vaš hmelj. Lahko bi ga bolje unovčili,« mimogrede pripomni Matthew Charlesworth.

 

Znanost pivovarstva

 

Skomignem z rameni, češ o pivu vem bolj malo. Zlahka razume moje nerazumevanje skrivnosti varjenja piva. »Odraščal sem v Sydneyju, kjer je veliko ljudi - tudi moj oče - varilo pivo. Včasih je bilo solidno, včasih zanič, bolj odvisno od srečne roke tistega trenutka. A eno je, če variš pivo za domače potrebe, za pitje s prijatelji, drugo je, če ga delaš za prodajo. Pivovarstvo je znanost, premišljena tehnologija in nenehen nadzor kakovosti, zato sem tudi odšel za leto dni na izobraževanje v ZDA. Amerika sicer načeloma slovi po bolj slabih pivih, a kakih 2500 tamkajšnjih malih pivovarjev dela izvrstna piva. Tudi v Evropi imaš pivovarske šole, a se držijo bolj tradicije in poučujejo nemški, angleški ali belgijski način proizvodnje piva. V Ameriki pa radi eksperimentirajo in se lahko naučiš delati kakršno koli vrsto piva. Med malimi pivovarnarji tam ni pretirane konkurence, so povezani, veliko se srečujejo, obiskujejo, se pogovarjajo in si izmenjujejo izkušnje,« razkriva Avstralec svojo pot do druščine okoli 30 malih pivovarnarjev, ki si v Sloveniji iščejo svoj prostor za šankom.

 

Tri kariere

 

Po srednji šoli v Sydneyju je mladi Matt vpisal študij poslovnih informacijskih sistemov, nato se je zaposlil kot kadrovski direktor v industriji. Želja po bolj razgibanem življenju ga je gnala k zamenjavi kariere. Zaposlil se je pri naftni družbi ter naslednjih petnajst let delal predvsem v Indoneziji, Indiji in Rusiji. »Izkoristil sem priložnost, da sem si popestril življenje in zaslužil čeden kupček denarja, videl druge kulture, si razširil obzorja ter si nabral raznovrstnih izkušenj. Nato sem se, s solidno finančnim temeljem v ozadju, lahko posvetil tistemu, kar me je že od mladosti privlačilo - pivu.«

 


Nadaljevanje branja članka je dostopno samo naročnikom revije Obrtnik podjetnik! Naročite se na revijo.

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"